Državna sekretarka Grašič na zasedanju Sveta EU za splošne zadeve v Bruslju

Državna sekretarka je v okviru priprav Evropskega sveta izrazila podporo temam, ki jih bodo obravnavali voditelji. Izpostavila je nujnost nadaljnje razprave glede evropske varnosti in obrambe, posebej v luči ruske vojaške eskalacije napadov na Ukrajino ter kršitev poljskega in romunskega zračnega prostora. Poudarila je pomen krepitve pritiska na Rusijo preko dodatnih sankcij ter naporov mednarodne skupnosti za pravičen mir. Eno od najpomembnejših sporočil bi bilo odprtje prvega pogajalskega sklopa pristopnih pogajanj z Ukrajino in Moldavijo.

Opozorila je na resnost razmer na Bližnjem vzhodu, ki terjajo odločne ukrepe EU glede Izraela. EU naj pokaže, da mednarodno pravo ne sme biti predmet pogajanj. Slovenija pričakuje, da bo Evropska komisija čim prej predstavila konkretne predloge dodatnih ukrepov, kot izhajajo iz nagovora predsednice Von der Leyen o stanju v Uniji, z upanjem, da bi bilo možno sprejeti nekatere odločitve do oktobrskega Evropskega sveta. Glede konkurenčnosti je med drugim poudarila pomen naporov za razogljičenje energetsko intenzivne industrije in za krepitev evropske globalne konkurenčnosti. Nujne so investicije v nizko-ogljične vire energije ter v zanesljiva energetska omrežja. Državna sekretarka je, kot večina članov Sveta, izrazila podporo prvi razpravi voditeljev na temo dostopnih stanovanj.  

V nadaljevanju je podprla ključne usmeritve Komisije za delovni program v naslednjem letu, in sicer glede odgovornosti EU v svetu, še posebej Ukrajine in Gaze, sposobnosti skrbeti za lastno varnost in obrambo, digitalizacije in umetne inteligence, partnerstev z novimi in starimi zavezniki. Poudarila je pomen vključitve dostopnosti stanovanj in življenjskih stroškov ter izpostavila širitev EU kot nujno geopolitično prioriteto.

V okviru letnega dialoga o pravni državi so ministri na osnovi julijskega letnega poročila Evropske komisije o stanju vladavine prava opravili splošno horizontalno razpravo. Dialog na tem področju je konstruktivno orodje, ki z odkrito izmenjavo mnenj in dobrih praks med državami članicami prispeva h krepitvi temeljnih vrednot Unije. Državna sekretarka je spomnila, da je imela EU do sedaj v svetu vodilno vlogo glede vladavine prava, spoštovanja  človekovih pravic, neodvisnih mednarodnih sodnih institucij, kot je Mednarodno kazensko sodišče, ter da se je vedno borila proti nekaznovanju za najhujše mednarodne zločine.

Svet je prav tako razpravljal o stanju vladavine prava v štirih državah kandidatkah – Črni gori, Severni Makedoniji, Albaniji in Srbiji. Slovenija podpira tako njihovo vključitev kot tudi nadaljnjo vključitev nekaterih drugih kandidatk v proces, ki krepi medsebojno zaupanje, saj je za Slovenijo spoštovanje vladavine prava ključen element v procesu evropske integracije. Pozdravila je elemente napredka posameznih držav, ki jih je predstavila Evropska komisija, ter obenem izpostavila nekatere sistemske negativne trende, kot so politični pritisk na sodne institucije, medijsko svobodo, varnost novinarjev ter na civilno družbo.