168. redna seja Vlade Republike Slovenije

Ustanovitev novega javnega visokošolskega zavoda, javne univerze s sedežem v Novem mestu

Vlada Republike Slovenije je določila besedilo vloge za akreditacijo novega javnega visokošolskega zavoda, javne univerze s sedežem v Novem mestu. Za vložitev vloge za akreditacijo pri Nacionalni agenciji Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu ter nadaljnje postopke v zvezi z obravnavo te vloge je pooblastila dr. Igorja Papiča, ministra za visoko šolstvo, znanost in inovacije.

Ministra dr. Papiča je vlada pooblastila tudi za uskladitev predlogov sporazumov o prenosu ustanoviteljstva, pravic in obveznosti zasebnih visokošolskih zavodov Univerze v Novem mestu, Fakultete za industrijski inženiring Novo mesto in Fakultete za organizacijske študije v Novem mestu na Republiko Slovenijo. Minister bo moral te sporazume po dokončnosti odločbe Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu o akreditaciji novega javnega visokošolskega zavoda predložiti v sklenitev Vladi Republike Slovenije.

Vir: Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije

Vlada je določila besedilo predloga zakona o varstvu javnega reda in miru

Vlada je določila besedilo predloga zakona o varstvu javnega reda in miru in ga predloži Državnemu zboru v obravnavo po rednem postopku.

Ključne spremembe so:

• S predlogom se ureja jasna opredelitev varovanja javnega reda in miru ter opredeljujejo ravnanja, ki predstavljajo kršenje javnega reda in miru in ki posledično na protipraven način posegajo v ustavno zagotovljene pravice drugih.
• Ločitev prekrškov nasilnega in drznega vedenja na splošno ter prekrškov nasilnega in drznega vedenja proti družinskim članom kršitelja. Za nasilno in drzno vedenje proti družinskim članom so predvidene višje globe kot za nasilno in drzno vedenje proti drugim osebam.
• Ločeno se obravnava nasilno in drzno vedenje na športni prireditvi ali v zvezi s športno prireditvijo ali med potovanjem na oziroma z športne prireditve. Za te prekrške se določa višje globe, upoštevajoč ureditev v Zakonu o nalogah in pooblastilih policije.
• Podrobneje se določajo prekrški, ki so storjeni z namenom vzbujanja nestrpnosti, z na novo določenimi globami za posamezne prekrške.
• Podrobneje se ureja zbiranje prostovoljnih prispevkov in tudi določajo nove sankcije pri tem prekršku, in sicer v povezavi z zbiranjem prostovoljnih prispevkov na vsiljiv ali žaljiv način.
• Izločitev ureditve kampiranja in prenos pristojnosti urejanja z odloki samoupravnih lokalnih skupnosti, kar je v skladu s potrebami lokalnih skupnosti.
• Dodeljena pristojnost za posamezne prekrške občinskim redarstvom, kar je v skladu z načrtom prihodnje splošne varnostne politike.
• Dodatno se inkriminira nedostojno vedenje v obliki razkazovanja spolnih organov na javnem kraju, kjer je večja koncentracija ljudi ali se nahajajo otroci.
• Na novo so določene globe za posamezne prekrške.

Vir: Ministrstvo za notranje zadeve

Izhodišča za pripravo predloga novele Zakona o prekrških

Vlada Republike Slovenije se je na današnji seji seznanila z izhodišči za pripravo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (ZP-1).

Izhodišča ciljev predvidenih sprememb in dopolnitev Zakona o prekrških so:

• nadgradnja in jasnejša ureditev institutov prekrškovnega prava z namenom omogočiti učinkovitejše vodenje hitrega prekrškovnega postopka;
• zaostritev kaznovalne politike na področju prekrškovnega prava;
• krepitev pravnega položaja domnevnega storilca prekrška;
• razbremenitev sodišč v določenih prekrškovnih zadevah;
• preučitev ustreznosti ureditve procesnih pravic glede zagotavljanja kontradiktornosti;
• odprava pomanjkljivosti, nejasnosti in nedoslednosti v veljavnih zakonskih določbah.

V novem predlogu zakona bodo predvidene vsaj naslednje rešitve:

• spremembe in dopolnitve instituta dela v splošno korist (zaostritev pogojev za odobritev dela v splošno korist z namenom preprečitve zlorabe tega instituta s strani storilcev prekrškov);
• povečanje možnosti odreditve nadomestnega zapora, in sicer kadar ni možnosti izterjati globe (tudi zaradi socialnih razmer), se ta spremeni v nadomestni zapor;
• jasnejša opredelitev odgovornosti pravne osebe;
• sprememba prekrškovnih odločb v hitrem prekrškovnem postopku ter prilagoditev zahteve za sodno varstvo kot pravnega sredstva v hitrem prekrškovnem postopku; 
• poenostavitev poslovanja prekrškovnih organov v postopkih v zvezi z Direktivo o lažji čezmejni izmenjavi informacij o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu;
• spremembe in dopolnitve instituta zavarovanja izvršitve;
• razbremenitev izključno pristojnega Okrajnega sodišča v Ljubljani odločanja v težjih prekrškovnih zadevah.

Vir: Ministrstvo za pravosodje

Izhodišča za drugo spremembo Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027

Vlada Republike Slovenije je potrdila izhodišča za spremembo Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 (PEKP 21-27) v Sloveniji. Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj je naložila, da spremembo PEKP 21-27 v skladu s sprejetimi izhodišči uskladi z vsemi deležniki in jo posreduje v potrditev Evropski komisiji najkasneje do 1. decembra 2025. Poleg tega je ministrstvu naložila, naj zagotovi kohezijska sredstva tudi za projekt mariborski Rotovž.

Zaradi spremenjenih geopolitičnih razmer Evropska unija spreminja kohezijsko zakonodajo, ki bo predvidoma objavljena do konca septembra 2025. Z načrtovano spremembo PEKP 21-27 se Slovenija prilagaja novim razvojnim in strateškim prioritetam Evropske unije ter lastnim nacionalnim potrebam. Ključni razlog za spremembo je učinkovitejša uporaba razpoložljivih sredstev, s katero se zagotavlja večja usmerjenost v področja z največjim razvojnim učinkom.

Prednostna področja nove kohezijske zakonodaje so konkurenčnost, energetski prehod in varnost, obramba in varnost, dostopna stanovanja ter vodna odpornost in oskrba. Spremembe prinašajo večjo finančno in upravno fleksibilnost.

V podporo uresničevanju ciljev Slovenije na novih in spremenjenih področjih načrtujemo prerazporeditve sredstev iz obstoječih na nove ukrepe kohezijske politike na več specifičnih ciljih v skupni vrednosti 241 milijonov evrov.

Vir: Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj