Satelitske storitve lahko bistveno izboljšajo odziv v primeru naravnih nesreč

Dogodek je del nacionalne serije delavnic, ki jih je začela Agencija Evropske unije za vesoljski program (EUSPA) z namenom ozaveščanja o številnih možnostih, ki jih ponujajo komponente vesoljskega programa EU za obvladovanje tveganja nesreč. Organizirala ga je EUSPA v sodelovanju z Eurisy, evropsko mrežo, ki se posveča spodbujanju uporabe vesoljskih tehnologij in satelitskih podatkov v družbi ter Slovensko vesoljsko pisarno v okviru Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport.

"Evropski vesoljski sektor je eden pomembnih motorjev rasti za Evropo in sektor, kjer v določenih segmentih Evropa še vedno zaseda vodilno pozicijo. Za to je zaslužen tudi uspešen vesoljski program EU, na primer programa Galileo in Copernicus, ki ga vodi Agencija EU za vesoljski program," je izpostavil državni sekretar Matevž Frangež. "Tudi za Slovenijo predstavlja ta sektor pogon gospodaske rasti in inovativnosti. V zadnjih letih je slovenski vesoljski sektor prikazal hitro rast. V začetku leta je Slovenija postala polnopravna članica Evropske vesoljske agencije in podvojila sredstva, namenjena razvoju področja. Slovenija pa pri uporabi vesoljskih tehnologij računana skupne zmogljivosti EU, " je dodal. Zahvalil se je državnemu sekretarju Ministrstva za obrambo Boštjanu Pavlinu za odlično koordiniranje aktivnosti pri izvedbi obvladovanja tveganj, zagotavljanja varnosti in obvladovanja podnebnih izzivov za varno in rastočo Slovenije.

Rodrigo da Costa, izvršni direktor EUSPA, je v imenu EUSPA povedal: "Tehnologija EU v vesolju je bistveno orodje pri upravljanju tveganj katastrof. EU vesoljski program nudi kritično podporo pri nujnem odzivu ter pomaga vladam pri hitrejšem in na podatkih osnovanem odločanju, ki rešuje življenja in ščiti skupnosti. Z uporabo Copernicusa, GOVSATCOM-a in Galileja za natančno pozicioniranje in obveščanje o nujnih situacijah skupaj krepimo evropsko odpornost proti naravnim katastrofam in tistim povzročenih s strani ljudi. S tem zagotavljamo rezultate vesoljskega sektorja EU državljanom."

Dominique Tilmans, predsednica Eurisy, je izpostavila: „V krizi sta hitrost in jasnost pomembni: informacije morajo biti razumljive, zaupne in hitro izvedljive. Učinkovit odziv na katastrofe pomeni zgodnje ukrepanje, usmerjanje virov in zaščito življenj – vesoljske tehnologije lahko naredijo razliko. Zato Eurisy v sodelovanju z EUSPA organizira delavnice o storitvah, temelječih na satelitskih podatkih, za upravljanje tveganj pri katastrofah: da bi naredili rešitve, ki jih ponuja vesoljska tehnologija, dostopne in uporabne. Vesoljske tehnologije so močan zaveznik za solidarnost, sodelovanje in nacionalno odpornost v primeru katastrof.“

V imenu Ministrstva za zunanje in evropske zadeve sta se razprave udeležila veleposlanik Peter Japelj, vršilec dolžnosti generalnega direktorja za gospodarsko, kulturno in znanstveno diplomacijo, na delavnici pa je promocijo slovenske odličnosti preko znanstvene diplomacije in "znanstvenega sklada" predstavila mag. Nataša Kos, vodja Sektorja za kulturno in znanstveno diplomacijo. Veleposlanik Japelj je poudaril: »Slovenska diplomacija aktivno podpira projekte, ki združujejo znanje, tehnologijo in mednarodno sodelovanje. Slovenija je bila med prvimi državami, ki so aktivno uporabile Mednarodno listino o vesolju in večjih nesrečah za odziv na zemeljski plaz pod Mangrtom, kar je spodbudilo širšo uporabo satelitskih tehnologij pri upravljanju naravnih nesreč. Ta zgodovina potrjuje našo zavezanost k inovativnim in učinkovitim rešitvam na področju kriznega upravljanja.«

Sateliti omogočajo napovedi prihajajočih nesreč. Satelitske slike podajo dobro sliko stanja na terenu brez izpostavljanja ljudi nevarnosti. S tem omogočijo lažjo in bolj učinkovito organizacijo reševanja. Satelitska komunikacija je ključna za delo na odročnih terenih, za navigacijo pa nudi storitve program Galileo, ki je zaradi svoje natančnosti široko uporabljan po Evropi in svetu.

Delavnica je ponudila tudi priložnost za ogled predstavitve zmogljivosti vesoljske tehnologije v realnem času pri zagotavljanju hitrega odziva v nujnih primerih. Tovrstna tehnologija je v fazi testiranja in bo v prihodnosti postala sredstvo za množično opozarjanje prebivalstva na območjih, ki jim grozijo naravne ali človekove nesreče, tudi na območjih brez zemeljskega signala, s čimer bo izboljšala sedanje zmogljivosti.

Današnja delavnica je preko predstavitev zmogljivosti, ki jih omogočajo sateliti, slovenskim deležnikom ponudila vpogled v integracijo vesoljskih tehnologij v vse faze obvladovanja nesreč. Na prvem tematskem panelu so vesoljska podjetja predstavila praktične aplikacije satelitskih podatkov v podporo ciklu obvladovanja nesreč in njihovo vključevanje v vsakodnevne delovne tokove. Drugi panel bo osredotočen na izmenjavo izkušenj uporabnikov sistemov za ukrepanje v izrednih razmerah, pri čemer bodo govorili o prednostih, izzivih in priložnostih za izboljšanje dostopnosti satelitskih podatkov. Razprave bodo temeljile na slovenskih primerih gozdnih požarov in poplav ter na najboljših praksah, da bi oblikovali izvedljiva priporočila za oblikovalce politik in agencije za civilno zaščito, poleg tega pa okrepili sodelovanje med ponudniki storitev in končnimi uporabniki.

Storitve, ki jih omogoča vesoljska tehnologija, imajo pomembno vlogo v slovenskih dejavnostih na področju obvladovanja tveganj naravnih nesreč. Slovenija je med letoma 2012 in 2024 16-krat aktivirala storitev Copernicus za obvladovanje izrednih razmer (CEMS). Od tega je bilo sedem aktiviranj zaradi poplav, pet zaradi zemeljskih plazov, tri zaradi gozdnih požarov in eno zaradi nevihte. Zadnja aktiviranje je bilo izvedeno kot odziv na poplave v Sloveniji in na Hrvaškem oktobra 2024.