Proračunska gibanja v osmih mesecih skladna z načrti

Proračunski primanjkljaj je skladen z načrtovano dinamiko; potem ko je proračun avgusta ustvaril 99 milijonov evrov primanjkljaja, je v prvih osmih mesecih skupaj znašal nekaj manj kot 1,1 milijarde evrov. V prvih osmih mesecih lani je bilo primanjkljaja za 427 milijonov evrov.

Proračunski odhodki so bili v osmih mesecih za osem odstotkov višji od primerljivega lanskega obdobja in so dosegli 60,7 odstotka načrtovanih odhodkov v sprejetem proračunu, prihodki pa so bili glede na lani višji za 1,4 odstotka in so dosegli 61,1 odstotka načrtovanih prihodkov v sprejetem proračunu.

Proračunski odhodki

Transferji posameznikom in gospodinjstvom so v prvih osmih mesecih znašali 1,4 milijarde evrov, kar je primerljivo enakemu obdobju lani.

V sklada socialnega zavarovanja (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije) je državni proračun prispeval 1,5 milijarde evrov oziroma 9,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Največji del teh izdatkov odpade na transfer v pokojninsko blagajno, in sicer 1,2 milijarde evrov, kar je 9,3 odstotka več kot v primerljivem lanskem obdobju. Ta rast je posledica rasti števila upokojencev in visoke osnove za uskladitev pokojnin zaradi visoke lanske 8,8-odstotne in letošnje 4,5-odstotne uskladitve.

Tekoča plačila drugim izvajalcem javnih služb, ki niso posredni proračunski uporabniki, so v osmih mesecih dosegla 317 milijonov evrov in so bila glede na primerljivo lansko obdobje višja za 97,6 odstotka. Več kot lani smo namenili za izvajanje gospodarske javne službe v linijskem prometu, izplačali pa smo tudi 50 milijonov evrov nadomestil Termoelektrarni Šoštanj za izvajanje gospodarske javne službe na podlagi Zakona o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga.

Izdatki za investicije, ki se običajno okrepijo v zadnjem delu leta, so v prvih osmih mesecih dosegli 691 milijonov evrov, kar je primerljivo enakemu obdobju lani. Vlagali smo v modernizacijo enot Slovenske vojske, opremo za njeno operativno delovanje, vzdrževanje materialnih sredstev vojske ter investicijsko dejavnost na cestah in železniški infrastrukturi.

Za subvencije smo namenili 338 milijonov evrov oziroma 27,7 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Lani smo več sredstev namenili za draginjo in odpravo posledic poplav v gospodarstvu, letos pa za neposredna plačila v kmetijstvu in nadomestila dobaviteljem električne energije.

Za stroške dela v javnem sektorju smo namenili 3,2 milijarde evrov oziroma 10,7 odstotka več kot lani. Ta rast sledi izvajanju plačne reforme, odpravi nesorazmerij, prevedbi v nov plačni sistem, napredovanjem ter usklajevanju plačne lestvice.

Proračunski prihodki

Davčni prihodki, ki predstavljajo glavni proračunski vir, so v osmih mesecih dosegli 8,2 milijarde evrov oziroma 3,9 odstotka več kot v enakem obdobju lani.

Največji davčni vir predstavlja davek na dodano vrednost, s katerim smo zbrali 3,6 milijarde evrov oziroma štiri odstotke več kot v enakem obdobju lani.

Prilivi iz dohodnine so znašali 1,4 milijarde evrov, kar je 6,6 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. To rast poganjata visoka zaposlenost in višje plače. Celotni prilivi iz dohodnine sicer ne ostanejo državnemu proračunu, ampak del prejmejo občine. Slednje so v osmih mesecih prejele 1,1 milijarde evrov dohodnine oziroma 4,6 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. 

Z davkom od dohodkov pravnih oseb smo zbrali 1,1 milijarde evrov, kar je 13,4 odstotka manj od primerljivega lanskega obdobja. Upad letošnjih prihodkov je posledica nižjega poračuna za leto 2024 v primerjavi z lanskim za leto 2023.

Tudi s trošarinami smo zbrali 1,1 milijarde evrov, kar je primerljivo lanskemu obdobju.

Prilivi iz davkov na premoženje so dosegli 107 milijonov evrov in so v večini odsev uveljavitve Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev po poplavah avgusta 2023, ki za petletno obdobje določa davek na bilančno vsoto bank in hranilnic. Zbrali smo ga za 106 milijonov evrov.