Skrb za varnost v vzgojno-izobraževalnih zavodih v šolskem letu 2025/2026

»Zagotavljanje varnega in spodbudnega učnega okolja je eno temeljnih načel slovenskega vzgojno-izobraževalnega sistema. Šola in vrtec nista le prostora znanja, temveč tudi prostora vzgoje, krepitve medosebnih odnosov in oblikovanja navad otrok oziroma mladostnikov. Naša naloga je, da so ta okolja varna, vključujoča in spodbudna,« je povedal minister za vzgojo in izobraževanje dr. Vinko Logaj ob predstavitvi aktualnih aktivnosti na tem področju.  

V zadnjih letih je bil v Sloveniji narejen pomemben premik pri sistematičnem pristopu k preprečevanju nasilja – tako s sprejemom nove zakonodaje kot s številnimi podpornimi in preventivnimi programi. Sprejeta novela Zakona o osnovni šoli prvič jasno in celovito ureja  področje varnosti, discipline in odgovornosti vseh deležnikov. Ob zakonodajnih spremembah pa Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje skupaj z Zavodom RS za šolstvo, Inšpektoratom RS za šolstvo, Policijo, Ministrstvom za notranje zadeve in drugimi partnerji razvija celovito mrežo podpore in preventivnih ukrepov, ki vključuje protokole ob zaznavi nasilja, okrepljeno svetovalno službo, nacionalne kampanje ozaveščanja, pilotne projekte ter kurikularno prenovo.

Celovit pristop, ki združuje zakonodajo, strokovno podporo in preventivne dejavnosti, omogoča, da se šolski in vrtčevski prostor učinkoviteje sooča tudi z različnimi pojavnimi oblikami nasilja ter hkrati krepi kulturo dobrih odnosov, socialno-čustvene veščine in občutek varnosti vseh otrok, učencev, dijakov ter strokovnih delavcev. Vse to je tudi osnovni pogoj, da lahko šolajočim zagotovimo varno in spodbudno učno okolje, v katerem pridobivajo kakovostno znanje.

Zagotavljanje varnosti v osnovnih šolah

Sprejeta novela Zakona o osnovni šoli med drugim ureja področje zagotavljanja varnosti v osnovnih šolah. V tem okviru med drugim opredeljuje izjeme od obiskovanja pouka, prešolanje, omejitev uporabe učenčevih elektronskih naprav, pregled osebnih predmetov ter odgovornost staršev.

Tako je urejena možnost izjeme od obiskovanja pouka za tiste učence, ki s svojim vedenjem ogrožajo varnost in zdravje ostalih udeležencev na način, da se jim prilagodi izvajanje pouka in doseganje ciljev vzgoje in izobraževanja. Natančneje je opredeljeno tudi prešolanje na drugo šolo v primeru treh izrečenih vzgojnih opominov.

Zakon uvaja tudi omejitev uporabe učenčevih elektronskih naprav v času izvajanja vzgojno-izobraževalne dejavnosti na način, da je uporaba mogoče le, če je to potrebno za izvajanje vzgojno-izobraževalnega in drugega dela v skladu z letnim delovnim načrtom. O uporabi učenčevih elektronskih naprav odloči strokovni delavec, ki izvaja pouk oziroma posamezno dejavnost. Uporaba učenčevih elektronskih naprav je izjemoma dovoljena tudi, če učenec potrebuje elektronsko napravo iz zdravstvenih razlogov.

Sprememba zakona določa pravno podlago za pregled in odvzem osebnih stvari (torba, omarica ipd.) v primeru suma posedovanja prepovedanih oziroma nevarnih stvari. Zakon določa tudi odgovornost staršev ter jim nalaga dolžnost nadzora nad predmeti, ki jih učenci prinašajo v šolo.

Sprejetje novega Zakona o šolski inšpekciji prav tako predstavlja pomemben korak k zagotavljanju varnega in spodbudnega učnega okolja v slovenskih vrtcih, osnovnih in srednjih šolah ter drugih vzgojno-izobraževalnih zavodih. Inšpekcija odslej deluje tudi kot evalvacijska in svetovalna služba, ki med drugim aktivno podpira zavode pri pravočasnem odzivanju na tveganja za nasilje, zanemarjanje ali kršitve pravic otrok.

Protokoli ravnanja pri pojavih nasilja

Ministrstvo je v letu 2023 posodobilo Protokol za obravnavo medvrstniškega nasilja in Protokol za obravnavo spolnega nasilja. Zavod RS za šolstvo (ZRSŠ) nudi strokovno podporo, izvaja usposabljanja in koordinira celostni model varnega učnega okolja, ki temelji na socialno-čustvenem učenju. Inšpektorat RS za šolstvo je medtem povečal število nadzorov, kar izboljšuje pravočasno ukrepanje.

Med Ministrstvom za vzgojo in izobraževanje (MVI), Ministrstvom za notranje zadeve (MNZ) in Policijo je bil 14. junija 2024 sprejet dogovor o uporabi Protokola obveščanja in ukrepanja v primeru grožnje vzgojno-izobraževalnim zavodom. V letu 2025 je bil protokol posodobljen, vzpostavljena pa je tudi možnost hitrega obveščanja prek SMS sporočil.

S tem se zagotavlja, da imajo šole in vrtci jasno opredeljene postopke, hkrati pa strokovno podporo policije in ministrstev, kar pomembno krepi varnost učencev, dijakov, zaposlenih in širše šolske skupnosti.

Pomen kakovostne preventive: prenova kurikularnih dokumentov, usposabljanja in dodatna podpora

Prenova učnih načrtov, ki je trenutno v teku pod okriljem Zavoda RS za šolstvo (ZRSŠ), ima jasno poudarjeno usmeritev v zdravje, dobrobit in varno učno okolje. Ta področja so prvič v zgodovini slovenskega šolskega sistema umeščena med skupne cilje kurikularne prenove, kar pomeni, da varnost in dobrobit otrok nista več zgolj dodatna ali obrobna naloga, temveč prečna tema, ki se sistematično prepleta v vse predmete in dejavnosti šole.

Od leta 2023 naprej imajo šole možnost dodatnega zaposlovanja svetovalnih delavcev.

Ministrstvo nudi šolam strokovno podporo pri skrbi za varno in spodbudno učno okolje. Med drugim je ob pričetku šolskega leta  organiziran strokovni seminar za mentorje dijaških skupnosti in šolske svetovalne delavce na temo sovražnega govora in digitalne varnosti za bolj vključujoče šolsko okolje, pod okriljem Urada RS za mladino pa je v letu 2025 izšla tudi znanstvena monografija Sočutni jezik med mladimi, kjer se pri iskanju odzivov na sovražni govor povezujejo odločevalci, znanstveniki, stroka in civilna družba. Izid publikacije se je prav tako pospremil z dogodki po Sloveniji, namenjeni mladim in strokovnjakom, ki se pri svojem delu srečujejo z mladimi. Dogodkov se je doslej udeležilo več kot 400 posameznikov.

Minister Poklukar: ključna je preventiva

Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je poudaril nujnost zagotavljanja varnega šolskega okolja za otroke in mladostnike, učitelje in druge delavce v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Pri tem je ključno dobro sodelovanje na ravni ministrstev in policije, drugih državnih in lokalnih institucij ter preventivno in aktivno delo neposredno z vrtci in s šolami ob zaznavi kakršnega koli odklonskega dejanja. »Tu imam v mislih predvsem medvrstniško nasilje, pa tudi spletno nasilje in vandalizem in druge oblike neprimernega vedenja. Do vsega tega lahko pride tako v šoli kot njeni okolici. Zato je tu na mestu moj poziv tako staršem kot učiteljem, da se z otroki pogovarjajo, jih poslušajo in skušajo prepoznati njihove stiske in jim pravočasno pomagati.«

Na naših šolah smo se že srečevali z grožnjami, tudi resnimi, in tudi že naredili pomemben korak k varnosti, je dejal Poklukar, ter spomnil na Protokol o obveščanju in ukrepanju ob grožnjah v šolah in na fakultetah. Ta jasno določa postopke – od takojšnjega obveščanja policije, ocene tveganja do izvajanja zaščitnih in preiskovalnih ukrepov. Opozoril je na dejstvo, da na Slovenija ni imuna na izredne varnostne dogodke v šolah. »Tragedija, ki se je letos zgodila na šoli v avstrijskem Gradcu, se lahko tudi pri nas. Na to ni nihče imun, niti Slovenija. Tudi zato pomembno, da smo na take dogodke pripravljeni – tudi z več operativnimi vajami na šolah, vajami evakuacij, ki vključujejo tudi AMOK situacije.«

Prvi šolski dnevi so tudi v prometu posebna prelomnica. Na cestah je več otrok, tudi prvošolcev, ki lahko v svoji razposajenosti nekoliko pozabijo na pravilno vedenje v prometu. Zato smo tukaj odrasli – vozniki in drugi udeleženci v prometu, da poskrbimo za varne poti v šolo in iz nje, je povedal Poklukar. Vsem skupaj je zaželel uspešno in predvsem varno šolsko leto.