Vlada sprejela 10. Nacionalno poročilo po Konvenciji o jedrski varnosti
Naslovnica poročila | Avtor: URSJV
Deseto slovensko poročilo po Konvenciji o jedrski varnosti zajema obdobje 2022 - 2024 in je osredotočeno na opis jedrske varnosti edine slovenske jedrske elektrarne Krško (NEK), za katero Uprava RS za jedrsko varnost (URSJV) ocenjuje, da je v tem obdobju obratovala varno.
Med ključnimi dosežki tega obdobja izstopajo začetek dolgoročnega obratovanja NEK do leta 2043, dokončanje suhega skladišča za izrabljeno gorivo v NEK in prenos prvega dela izrabljenega goriva iz bazena v suho skladišče, začetek gradnje odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov v Vrbini ter uspešno zaključen tretji občasni varnostni pregled NEK.
Slovenija je sprejela tudi tri strateške dokumente s področja jedrske varnosti: Resolucijo o jedrski in sevalni varnosti v Republiki Sloveniji za obdobje 2024–2033 (ReJSV24–33), Resolucijo o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2023–2032 (ReNPROIG23–32) ter Resolucijo o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji »Jedrska energija za prihodnost Slovenije« (ReDMRJE).
Poročilo obravnava še druge pomembne teme, kot so za varnost pomembni dogodki v NEK, zlasti dogodek puščanja na cevovodu sistema za varnostno vbrizgavanje, aktivnosti povezane z morebitnimi novimi jedrskimi objekti (JEK2, aktivnost v zvezi z malimi modularnimi reaktorji), nadgrajevanje zakonodajno-upravnega okvira, učinkovito javno komuniciranje, stabilno financiranje, pripravljenost na izredne dogodke, zmanjševanje sevalne obremenitve in mednarodno sodelovanje.
Kot dva ključna izziva, izpostavljena že na prejšnjem pregledovalnem sestanku pogodbenic, ostajata dolgoročna krepitev kadrov na področju jedrske varnosti ter prilagoditev zakonodajno-upravnega okvira novim tehnologijam.
Poročilo, ki ga je v sodelovanju z NEK pripravila URSJV, je napisano v angleškem jeziku in je dostopno na spletni strani Portala odprtih podatkov Slovenije.