Sredstva za zaščito pred soncem in kopalne vode
Prav slednji povzročajo sončne opekline in povečujejo tveganje za nastanke kožnega raka (UVB žarki), UVA-žarki pa poleg tega prodirajo globlje v kožo in pospešujejo staranje (gube, izguba elastičnosti).
Pred njihovimi vplivi se lahko zaščitimo z izogibanjem direktnemu soncu v času najmočnejšega sevanja, z uporabo svetlih in gosto tkanih oblačil, pokrival, očal ter z uporabo sončnih krem (priporočila NIJZ).
Kreme imajo različne faktorje zaščite, ki povedo, koliko dlje lahko ostanemo na soncu, preden se koža opeče v primerjavi s tem, če kreme ne bi uporabili.
Sončne kreme vsebujejo filtre, ki zmanjšajo količino ultravijoličnega sevanja, ki doseže kožo, pri čemer dosežemo pravi učinek le ob zadostnem in pogostem nanosu.
NIJZ svetuje, da se z zaščitno kremo namažemo 30 minut preden gremo na sonce, ko je koža še hladna in suha ter jo ponovno uporabimo vsake 2 uri oz. pogosteje npr. ob močnem potenju, brisanju ali po kopanju. Že po nekaj minutnem plavanju navadne sončne kreme v vodi izgubijo večino zaščite, saj slanost ali klor pospešeno razgradita filtre, snovi pa se sperejo v vodno okolje.
Tudi v naših kopalnih vodah smo zaznali prisotnost nekaterih UV filtrov, ki so sestavine sončnih krem.
V letu 2023 so bile analize vode na sredstva za zaščito pred soncem izvedene v 32 kopalnih vodah dvakrat v mesecu avgustu, v letu 2024 pa enkrat v juliju oz. avgustu.
Benzofenon 3 v nobeni kopalni vodi ni bil zaznan, medtem ko sta bila avobenzon (butilmetoksidibenzoil metan) in oktokrilen, sestavini sončnih krem npr. znamk Neutrogena, Coppertone, zaznana v številnih kopalnih vodah na morju in sicer na kopalnih območjih Debeli Rtič, Salinera – Pacug, Fiesa – Piran ter na kopališčih Delfin, RKS MZL Debeli Rtič, Adria Ankaran, Koper, Vile Park, Metropol Portorož (Plaža Portorož) in v Avtokampu Lucija (sliki 1 in 2).
Slika 1: Koncentracije oktokrilena v kopalnih vodah | Avtor: Agencija za okolje
Vrednosti avobenzona so se gibale do 0,1 do 0,45 µg/L, najvišje vrednosti so bile določene na morju in sicer na Naravnem kopališču RKS MZL Debeli Rtič 0,43 µg/L, na Kopalnem območju Fiesa – Piran 0,44 µg/L ter na Mestnem kopališču Koper 0,45 µg/L. Na slednjih dveh so bile izmerjene tudi najvišje vrednosti oktokrilena 1,1 µg/L, enake vrednosti so bile določene tudi na so bile prav ta Kopalnem območju Salinera – Pacug.
Analize niso pokazale prisotnosti avobenzona oz. benzofenona v kopalnih območjih Žusterna - AC Jadranka, Rikorvo - Simonov zaliv, Pri svetilniku, Simonov zaliv – Strunjan, Fiesa – Piran ter v kopališčih Žusterna, Plaža Simonov zaliv, v Zdravilišču Krka v Strunjanu, v kopališče Salinera ter na Plaži Grand Hotel Bernardin.
Na večini celinskih kopalnih vodah je bila njuna vrednost v letih 2023 in 2024 pod mejo določljivosti analizne metode in sicer na Bohinjskem jezeru (kopalni območji Fužinarski zaliv in Ukanc), na Blejskem jezeru (Naravno kopališče Grand Hotel Toplice, Naravno kopališče Hotel Vila Bled, Grajsko kopališče, kopalna območja Mala Zaka in Velika Zaka), na Kolpi v Adlešičih, na Krki v Žužemberku in Straži ter na Nadiži v Podbeli). Oktokrilen je bil zaznan na celinskih vodah le v Šobčevem bajerju v letu 2023 ter v Veliki Zaki na Blejskem jezeru v letih 2023 in 2024.
Namen monitoringa
Evropski zakonodajalci se zavedajo nevarnosti snovi iz nekaterih krem za sončenje, saj so snovi uvrstili na nadzorni seznam snovi.
Ta je določen na ravni Evropske unije z namenom, da se Evropski komisiji zagotovi kakovostne informacije o koncentracijah izbranih nevarnih snovi v vodnem okolju, s poudarkom na strupenih snoveh, ki se odvajajo v vodno okolje, vendar se z monitoringom spremljajo le redko ali nikoli in so razpoložljivi podatki za izdelavo ocene tveganja nezadostni.
Znano je, koliko teh snovi se uporablja. Na primer, oktokrilen se v EU proizvede ali uvozi v količini 1.000 do 10.000 ton na leto. Uporablja se v kremah za sončenje, kozmetiki, pa tudi v papirju in plastiki.
Te snovi se počasi razgrajujejo, so škodljive za vodne živali in se širijo po vodi prek delcev in sedimentov. V velikih količinah lahko škodujejo hormonom in presnovi živih bitij.
Če bo tveganje potrjeno na ravni EU, bodo te snovi uvrščene med prednostne, zanje pa bodo na osnovi ekotoksikoloških podatkov za vodne organizme postavljeni standardi kakovosti, da bi zaščitili najbolj občutljive vrste vodnega ekosistema, pa tudi zaradi zaščite plenilcev pred sekundarnim zastrupljanjem. Države jih bodo morale redno spremljati in pripraviti ukrepe, da jih bo v vodi manj.