Najnovejša gibanja v državnem proračunu

Akumuliran primanjkljaj v prvih sedmih mesecih leta 2025 je skladen z načrtovano dinamiko in znaša 912 milijonov evrov oziroma 399 milijonov evrov več kot v enakem obdobju lani.

Proračunski odhodki so bili v obdobju januar - julij 7,4 odstotka višji od primerljivega obdobja lani, dosegli pa so 53,1 odstotka načrtovanih odhodkov. Prihodki so dosegli 53,6 odstotka načrtovanih in so bili za 2,9 odstotka višji kot lani. Proračunski primanjkljaj za mesec julij je znašal 122 milijonov evrov.

Proračunski odhodki

Za transferje posameznikom in gospodinjstvom smo namenili 1,2 milijarde evrov, kar je primerljivo enakemu lanskemu obdobju.

V sklada socialnega zavarovanja (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije) je državni proračun v prvih sedmih mesecih prispeval 1,3 milijarde evrov, kar je 2,7 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Največji del proračunskega transferja – 1,1 milijarde evrov – odpade na pokojninsko blagajno. Glede na lani je ta višji za 8,4 odstotka, kar je posledica rasti števila upokojencev, uskladitve pokojnin in izplačila letnega dodatka za upokojence.

Odhodki za investicije so znašali 612 milijonov evrov oziroma 1,1 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Sredstva vlagamo v modernizacijo enot Slovenske vojske, opremo za njeno operativno delovanje, vzdrževanje materialnih sredstev vojske ter investicijsko dejavnost na cestah in železniški infrastrukturi.

Za subvencije smo namenili 332 milijonov evrov, kar znaša za 84 milijonov evrov manj kot v enakem obdobju lani. Takrat smo več subvencij namenili za pomoč zaradi draginje in pomoč za odpravo posledic poplav.

Na sklad za obnovo po poplavah avgusta 2023 smo v prvih sedmih mesecih iz naslova davka na bilančno vsoto bank prenesli 106 milijonov evrov, iz naslova razlike v stopnji davka od dohodka pravnih oseb pa 115 milijonov evrov.

Proračunski prihodki

Glavni del proračunskih prihodkov predstavljajo davčni prihodki. V sedmih mesecih so znašali 7,2 milijarde evrov in so za 4,3 odstotka višji kot v enakem lanskem obdobju. 

Prilivi od davka na dodano vrednost, ki je glavni davčni vir, so dosegli 3,2 milijarde evrov oziroma 4,3 odstotka več kot v enakem obdobju lani.

Z dohodnino smo prejeli 1,2 milijarde evrov oziroma 6,4 odstotka več kot lani. Akontacija dohodkov od zaposlitve je bila višja za 6,3 odstotka. Rast teh prihodkov poganja visoka zaposlenost ter pritisk na rast plač. Celotni prilivi iz dohodnine sicer ne ostanejo državnemu proračunu, ampak del prejmejo občine. V prvih sedmih mesecih so občine prejele za 42 milijonov evrov oziroma 4,6 odstotka več sredstev kot lani. 

Prihodki od trošarin so znašali 929 milijonov evrov oziroma 4,1 milijona evrov manj kot lani. Nižji so bili prilivi od trošarin na tobak in alkohol.

Zbrali smo še milijardo evrov davka od dohodkov pravnih oseb, kar je 14 odstotkov manj kot lani. Upad prihodkov v letu 2025 je posledica nižjega poračuna za leto 2024 v primerjavi s tistim v lanskem letu.