Poplave 2023 niso bile le naravna nesreča, temveč prelomnica
Evidentiranih je bilo 15.517 prizadetih lokacij, poškodovanih nekaj manj kot 2000 km cest, 4000 kilometrov vodotokov, uničenih je bilo več mostov in več deset bolj ali manj poškodovanih. Poškodovanih je bilo več kot 13.000 stavb, od tega skoraj 9.000 stanovanj in stanovanjskih stavb. To je samo delček podatkov o škodi, ki pa že sami po sebi govorijo o izjemnem obsegu naravne nesreče. Dogodki so razgalili določene pomanjkljivosti v načinu upravljanja prostora in infrastrukture, a hkrati pokazali izjemno solidarnost med ljudmi.
Ekstremne padavine, ki so sprožile poplave in plazove, so neposredno povezane s podnebnimi spremembami. Vse pogostejši vremenski ekstremi postajajo nova realnost, na katero moramo biti kot družba sistemsko pripravljeni. Poplave so pokazale, da dosedanja vlaganja v vodno infrastrukturo niso zadostna in da je vzdrževanje pogosto zapostavljeno. Veliko objektov je bilo zgrajenih na poplavno ogroženih območjih, pogosto v nasprotju z opozorili stroke, kar je bistveno povečalo škodo in ogrozilo človeška življenja. Izjemna pripravljenost ljudi, prostovoljcev, gasilcev in organizacij za pomoč, ter hiter odziv Vlade Republike Slovenije je omililo posledice katastrofe.
Prva prioriteta države je bilo hitro ukrepanje za zagotovitev varnosti ljudi, dostopa do osnovnih storitev in začetka obnove. Takoj po ujmi so bili sprejeti nujni intervencijski ukrepi, ki so omogočili hitro sanacijo prizadetih območij.
Država je prizadetih posameznikom, podjetjem in občinam zagotovila obsežno finančno pomoč: 7350 upravičencev je prejelo skupno 35,7 milijona evrov predplačil za nujne obnove stanovanj, 58,2 milijona evrov izredne denarne socialne pomoči, 10 milijonov evrov za hitro oskrbo z osnovnimi življenjskimi potrebščinami, ki sta jih med upravičence razdelila Rdeči križ Slovenije in Slovenska karitas, 142,1 milijona evrov pomoči za gospodarstvo, 4,8 milijona evrov za sanacijo kmetijskih objektov, 17,1 milijona evrov za obnovo gozdnih cest, 138 milijonov evrov za cestno infrastrukturo, 172 milijonov evrov za intervencijske in izredne ukrepe na vodotokih, 218,5 milijona evrov predplačil 115 občinam za nujno sanacijo občinske infrastrukture, 41,3 milijona evrov za ureditev občinske infrastrukture ter 8,9 milijona evrov za železniško infrastrukturo.
Zaradi posledic poplav je bilo evidentiranih skupaj 190 zapor cest. S takojšnjim posredovanjem so bile hitro vzpostavljene povezave med ljudmi na poškodovanih področjih. Vseh 1.984 kilometrov v ujmi poškodovanih cest, kar predstavlja skoraj tretjino vseh državnih cest, je bilo vzpostavljenih v prvotno stanje. Z investicijami v nadgradnjo infrastrukture želimo doseči večjo odpornost infrastrukture na podnebne spremembe.
Do junija 2024 so bili v celoti končani vsi intervencijski in izredni ukrepi, ki so bili izvedeni na 850 km vodotokov, pri čemer je dnevno na terenu sodelovalo preko 1000 strojev in 1500 delavcev. Dela na vodotokih se izvajajo kot vzdrževalna dela, sanacijska dela in investicije. Obseg del in sredstva so se po poplavah 4. avgusta 2023 povečali za več kot desetkrat. Za popravilo vodne infrastrukture je bilo v letu 2024 in do poletja 2025 zaključenih več kot 430 delovišč na vodotokih, sanacijska dela trenutno aktivno potekajo na več kot 300 lokacijah po Sloveniji.
Pomemben korak naprej predstavlja petletni sanacijski program, s katerim je vlada zagotovila 2,3 milijarde evrov za celovito obnovo – največji delež, 1,3 milijarde evrov, je namenjen sanaciji vodotokov, 800 milijonov bo namenjenih obnovi občinske infrastrukture, 200 milijonov pa za druge ukrepe, ki bodo prispevali k večji podnebni odpornosti.
V najbolj prizadetih občinah sanacija še vedno ostaja izziv, a dela na vodotokih, plazovih in infrastrukturi še naprej potekajo izjemno intenzivno. Pot do popolne sanacije ni hitra, a je odločnost velika. Poplave 2023 niso bile le naravna nesreča, temveč prelomnica. So priložnost, da Slovenija izgradi bolj odporen, trajnosten in povezan sistem, ki bo kos izzivom prihodnosti. Vlada Republike Slovenije zagotavlja, da ne bo pozabila na prizadete ljudi in kraje – s ključnimi projekti obnove bomo nadaljevali do končne stabilizacije območij.
Odprava posledic te velike naravne nesreče v zastavljenem roku je mogoča ob nadaljnjem skupnem delu vseh, tako državnih inštitucij, lokalnih skupnosti, podjetij in slehernega posameznika, ki je bil prizadet v tej največji naravni nesreči. Samo s kupnimi prizadevanji in razumevanjem lahko z optimalnimi ukrepi dosežemo željen rezultat - kakovostno odpravo posledic in povečanje odpornosti v zastavljenem roku petih let.