Pregled dezinformacij: Svoboda od svoboščin

V resničnosti, ki jo ustvarja Kremelj, ruski družbi podeljuje nenavadno svobodo: svobodo od svoboščin. Svobodo od bremena protesta, svobodo od zapletenosti politične izbire, svobodo od odgovornosti za nadzor oblasti in, v skrajnih primerih, celo svobodo od samega življenja.

Medtem ko doma sistematično rušijo stebre svobodne družbe, kremeljski propagandni stroj izvaja usklajeno kampanjo, ki navidezno izraža nenadno in močno skrb za pravno državo v Ukrajini ter je namenjena tudi svetovnemu občinstvu v angleščini, nemščini, francoščini in arabščini.

Ta performativna ogorčenost nad novo zakonodajo Zelenskega o ukrajinskih protikorupcijskih organih, ki je sprožila proteste znotraj Ukrajine in med njenimi mednarodnimi partnerji, je več kot le klasična kremeljska hinavščina.

Je ključno orodje za opravičevanje nadzorovane apatije in neo-stalinizma, ki ga Kremelj vsiljuje ruski populaciji. Da bi prodal sistem brez pravic, mora neusmiljeno prikazovati alternativo kot kaotično, korumpirano in tujcem podrejeno nočno moro.

Projiciranje nadzora, zanikanje lastne volje

Glavna pripoved, ki jo širi večjezični propagandni stroj Kremlja je, da Ukrajina ni suverena država, ampak le oder za mednarodno lutkovno predstavo.

Nacionalni protikorupcijski urad (angleško National Anti-corruption Bereau - NABU) in urad Specializiranega protikorupcijskega tožilstva (angleško Specialised Anti-Corruption Prosecutor's Office - SAP) niso predstavljeni kot pristne ukrajinske institucije, ki so nastale iz domačega povpraševanja, temveč kot »orodja Washingtona za nadzor Ukrajine«. Ta pripoved odmeva tudi na nemško govorečem RT, ki jih označuje za orodje »zahodnega zunanjega nadzora«.

Takšno okvirjanje ima dvojni namen. Ukrajinskemu ljudstvu odrekati vsako lastno voljo pri oblikovanju svoje države, hkrati pa projicirati kremeljsko obsesijo z nadzorom. V sistemu, kjer vsa moč izvira iz enega samega centra, je koncept neodvisnih institucij tuj in ga je treba preoblikovati v obliko tuje dominacije.

Duh civilne družbe

Ko so se ukrajinski državljani organizirali in protestirali proti spornemu zakonu, ki je sprva omejil pooblastila njihovih protikorupcijskih organov, kar je sprožilo močan javni in mednarodni odpor ter povzročilo umik zakona, so kremeljski mediji ponudili preprosto, cinično razlago: protesti so bili lažni.

Mediji pod nadzorom Kremlja, kot je angleški Sputnik, so neresnično trdili, da so bili protesti »zrežirani«, izmišljali so si, da so bili plakati sumljivo »predtiskani, nekateri celo v angleščini«. Na arabskih platformah so vztrajali, da »tu ni nič spontanega ... Za protesti so zagotovo Američani.«

V Rusiji, kjer so pristni prostovoljni protesti sistematično zatrti, kot že v zgodnjih dneh popolne invazije, je obstoj prave, delujoče civilne družbe v sosednji državi nesprejemljiva protislovnost. Zato jo je treba delegitimirati in predstaviti kot dejanje, ki ga upravljajo sovražne tuje sile. S tem Kremelj svojim ljudem sporoča, da njihova odsotnost protesta ni zatiranje, ampak znak stabilnosti.

Zadnji dnevi so tudi opomin, kako se je Moskva odzvala na majdanske proteste leta 2013, ko so se Ukrajinci uprli režimu Janukoviča. Kremelj preprosto zavrača koncept, da lahko navadni ljudje izražajo lastne politične poglede in želje po upravljanju svoje usode brez 'močnega voditelja'. Naša baza podatkov vsebuje več kot 900 primerov trditev pro-kremeljskih medijev, da je bil Majdan lažen ali udar.

Korupcijski dimni zaslon

Da bo slika popolna, so pro-kremeljski dezinformacijski mediji zlasti na Bližnjem vzhodu zasuli informacijski prostor z zloveščimi zgodbami o osebni korupciji. Zakonodajno krizo so predstavili kot obupan poskus predsednika Zelenskega, da reši sam sebe, češ da je ukrepal šele po tem, ko je izvedel, da je NABU »pripravil dokaze in kazenske zadeve proti njemu in njegovim najbližjim sodelavcem«.

Takšne pripovedi niso namenjene le spodkopavanju mednarodne podpore Ukrajini in diskreditaciji Zelenskega, temveč ciljajo tudi na domače rusko občinstvo. Namen je okrepiti cinični pogled, da je vsa oblast po naravi koruptna in da je demokratična odgovornost le fasada. To sporočilo pomaga pomiriti populacijo, ki ji je odvzeta lastna pravica; če je demokracija s svojimi državljanskimi svoboščinami le pokvarjena igra, zakaj se za njo boriti?

Opravičevanje kletke

Osredotočenost Kremlja na ukrajinske protikorupcijske proteste je premišljena strategija psihološke manipulacije. Ustvarja popačen odsev, v katerem je Ukrajina prikazana kot kaotična, tujcem podrejena in popolnoma skorumpirana. To naj bi bilo neizogibno posledica sprejetja prav tistih svoboščin, ki jih Kremelj ugaša v Rusiji.

Dezinformacijske kampanje kot je ta zagotavljajo izkrivljeno opravičilo za politično kletko, zgrajeno v Rusiji. Režimu omogočajo, da svojo agresivno vojno predstavi ne kot imperialno osvajanje, temveč kot preventivni udarec proti domnevnemu kaosu demokracije. Prav tako dajejo perverzno tolažbo prebivalstvu, ki svoje pravice žrtvuje za domnevno stabilnost.

Končni cilj Kremlja je, da kletko prikaže kot trdnjavo, tišino svojih podanikov pa predstavi kot tiho samozavest ljudi, varnih pred nevarno iluzijo svobode.

Ne pustite se zavesti.

Druga pro-kremeljska dezinformacijska sporočila, ki so nas tokrat presenetila:

• Državna televizija Rossiya 1, kremeljski govorec, proti kateremu je EU uvedla omejevalne ukrepe, je uporabila zgodovinske analogije kot orožje v poskusu zastrupljanja odnosov med EU in Kitajsko. Napačno trdi, da je nedavni vrh EU-Kitajska predstavljal »novo opijsko vojno,« namenjeno gospodarski podreditvi Kitajske. Ta teorija zarote groteskno popači Opijske vojne iz 19. stoletja, da bi EU prikazala kot izkoriščevalsko kolonialno silo, ki od Kitajske zahteva »prenehanje proizvodnje,« medtem ko Evropa dobavlja škodljive nadomestke. Pripoved cinično izkorišča kitajske zgodovinske travme, da predstavi Rusijo kot Kitajskega »zanesljivega in zvestega tovariša« proti domnevnemu zahodnemu gospodarskemu imperializmu. V resnici je vrh EU-Kitajska prejšnji teden naslovil legitimne skrbi glede morebitne kitajske materialne podpore ruski vojaško-industrijski bazi in pozval Peking, naj v Varnostnem svetu ZN uporabi svoj vpliv za podporo pravičnemu miru v Ukrajini. Ta informacijska manipulacija razkriva klasično kremeljsko taktiko: izkoriščanje zgodovinskih zamer za ustvarjanje razdora med mednarodnimi akterji, medtem ko hkrati napačno predstavlja Rusijo kot branik pred zahodnim 'kolonializmom' – tudi ko Moskva sama vodi svojo imperialistično vojno proti Ukrajini.
• Da ne bi zaostali za norci v drugih pro-kremeljskih propagandnih medijih, so na Rossiyskaya Gazeta, sankcioniranem pro-kremeljskem mediju, iznašli groteskno zgodbo o odkritju »satanistične cerkve«, da bi demonizirali ukrajinske sile. Trdili so, da so ruski vojaki v okupirani vasi Ulakly odkrili podzemno »cerkev Satana,« ki naj bi pojasnjevala, kar so poimenovali ukrajinska krutost. Transparantno režirani dokazi so krpa s slovnično napačnim ukrajinskim besedilom, ki nakazuje samodejni prevod iz ruščine, postavljena ob gong in črne sveče v kleti. Ključno je, da je Rusija Ulakly zavzela 23. februarja 2025, a je bilo to 'odkritje' priročno objavljeno 23. julija – isti dan, ko je rusko vrhovno sodišče razglasilo neobstoječe 'Mednarodno satanistično gibanje' za ekstremistično organizacijo. Petmesečni zamik med zasedbo in 'preiskavo' razkriva koordinacijo izmišljotine znotraj domače pravne igre. To je še en kremeljski klasika: dehumanizacija, kjer sovražniki lažno nastopajo kot dobesedne utelesitve zla, da bi upravičili grozodejstva.
• Pro-kremeljski dezinformacijski mediji nadaljujejo z recikliranjem znanih pripovedi o žrtvovanju, brez podlage trdijo, da se zahodne države do leta 2030 pripravljajo na napad na Rusijo na podlagi domnevnih izjav Nata. Ta dezinformacija uporablja klasično taktiko projekcije in trdi, da ker Nato razpravlja o obrambi pred morebitno rusko agresijo, to dokazuje, da Zahod načrtuje ofenzivne akcije. Ta izkrivljena logika zanemarja, da je Natova pobuda 2030 osredotočena na prilagajanje varnostnim izzivom, ne na načrtovanje napadov, medtem ko je Rusija leta 2022 sprožila neizzvano obsežno invazijo na Ukrajino. Natov strateški koncept iz istega leta Rusijo opredeljuje kot »največjo grožnjo« evropski varnosti, hkrati pa izrecno navaja, da Nato »ne predstavlja grožnje Ruski federaciji«. Dezinformacije, opisane zgoraj, so odraz kremeljske paradigme večne žrtve, kjer je ruska imperialistična vojna prikazana kot obrambna, hkrati pa legitimna kolektivna obramba kot dokaz zahodne agresije.

Avtor: EUvsDisinfo | 31. julij 2025

Novičnik je v angleškem in slovenskem jeziku s povezavami na novice dostopen na spletni strani EUvsDisinfo.