Slovenija pričakuje pojasnila glede ravnanja avstrijskih oblasti v Peršmanovem muzeju

Slovenija pričakuje, da bodo pristojni organi Republike Avstrije dogajanje transparentno raziskali ter podali verodostojna in celovita pojasnila o razlogih, poteku in posledicah izvedene policijske akcije.

Podpredsednik Vlade Republike Slovenije in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je izrazil pretresenost in zaskrbljenost nad vdorom policistov na Peršmanovo domačijo, ki ga je označil kot skrajno zaskrbljujoč dogodek. Kot je dodal, »to, da na študentski kamp pride trideset specialcev s policijskimi psi, helikopterjem in droni zaradi suma upravnih prekrškov, vzbuja resen dvom v sorazmernost policijskega posredovanja. Vlada odločno podpira pozive koroških Slovencev zveznim in deželnim oblastem, da se temeljito preiščejo in pojasnijo okoliščine in ozadja policijske akcije«. Ob tem je poudaril: »Izkoristili bomo vse diplomatske kanale, da zahtevamo transparentne in jasne odgovore. Od Avstrije pričakujemo, da bo ravnala zrelo in v skladu z evropskimi demokratičnimi standardi. Če se potrdi, da je šlo za prekoračitev pooblastil in pretirano uporabo sile, pričakujemo ustrezne posledice za odgovorne.« Kot je še dodal, je bil dogodek za pripadnike slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem izjemno travmatičen, »ne le za organizatorje in udeležence tabora, temveč za celotno skupnost«, zato je Vlada z njimi »že od včeraj v tesnem stiku«.

V nedeljo, 27. julija 2025, je v Peršmanovem domu potekala obsežna policijska operacija, pri kateri je sodelovalo več deset pripadnikov policije, med njimi tudi člani specialnih enot, helikopter, droni in enota s službenimi psi. V času operacije je na kraju, kot tudi že leto pred tem, potekal mednarodni antifašistični izobraževalni tabor, posvečen 80. obletnici konca druge svetovne vojne. V obliki predavanj in delavnic so razpravljali o vlogi antifašizma v Avstriji in Evropi ter o oblikah dostojnega spominjanja. Policija je izvedla hišno preiskavo in identifikacijo prisotnih. Kot razlog za ukrepanje so bile navedene domnevne kršitve s področja kampiranja in varstva narave, zaskrbljujoč pa je predvsem javno izpostavljeni očitek, da naj bi bil dogodek kot tak neprimeren za ta spominski kraj. Takšna ocena, izrečena kljub podpori muzeja in udeležbi potomcev borcev in žrtev nacizma, odpira resna vprašanja o razumevanju pomena zgodovinskega izobraževanja in spominskih praks.

Peršmanov dom je eno ključnih spominskih mest koroških Slovencev. Gre za prostor, kjer so 25. aprila 1945, tik pred koncem druge svetovne vojne, nacistične enote brutalno umorile enajst članov družin Sadovnik in Kogoj – med njimi tudi otroke in neoborožene civiliste. Na tem kraju danes deluje muzej, ki se posveča ohranjanju spomina na nacistično nasilje, raziskovanju zgodovine odpora ter prenosu antifašističnih in demokratičnih vrednot na prihodnje generacije.

V zadnjih letih je Peršmanov dom prepoznan kot zgleden prostor izobraževanja, dialoga in povezovanja mladih, učiteljev, raziskovalcev ter potomcev žrtev. Ravno zato prisotnost varnostnih sil v takem obsegu, na simbolno tako pomembnem kraju in ob tako občutljivi obletnici, vzbuja resne pomisleke – ne le pravne in politične, temveč tudi moralne in vrednostne narave.

Slovenija in Avstrija sta dolgoletni partnerici, povezani s skupno zgodovinsko odgovornostjo in zavezani evropskim vrednotam. V tem okviru Vlada Republike Slovenije pričakuje, da bodo odgovorni organi Republike Avstrije omogočili neodvisno razjasnitev dogodka, pojasnili razloge za izvedbo tovrstnega ukrepanja in zagotovili, da bodo vsi postopki zoper organizatorje in udeležence temeljili na spoštovanju pravic, zakonitosti in občutljivosti za pomen kraja in ljudi, ki tam delujejo. Minister Arčon je v tej luči dejal: »Še vedno upamo, da bo letošnje jubilejno leto prineslo korak naprej pri uresničevanju določil Avstrijske državne pogodbe«, ter opozoril, da bi bilo »velika škoda, če takšni dogodki, kot je bil včerajšnji, zasenčijo skupna prizadevanja za napredek«. Izrazil je tudi hvaležnost za podporo iz Avstrije: »Malo optimizma vzbujajo številna sporočila solidarnosti, ki k predstavnikom koroških Slovencev prihajajo od uglednih političnih in kulturnih osebnosti v Republiki Avstriji.« Ob tem je dodal, da »pričakujemo, da se bosta do incidenta javno opredelila tako zvezni kancler kot koroški deželni glavar«, ter zaključil: »V tem trenutku moramo demokrati v obeh državah pokazati skupno voljo in odločenost, da hočemo Evropo medsebojnega spoštovanja, ne obtoževanja in sovraštva. Evropo dialoga in ne Evrope policijskih racij.«