Dve leti po poplavah: krepimo odpornost na podnebne spremembe
Minister Jože Novak | Avtor: Ministrstvo za naravne vire in prostor
Minister za naravne vire in prostor Jože Novak
Najhujša ujma, ki je 4. avgusta 2023 prizadela Slovenijo nas je zaznamovala, a tudi pokazala, da znamo, ko je najtežje, stopiti skupaj.
Ljudje in stavbe
Prvič v zgodovini Slovenije so lastniki poškodovanih stanovanj prejeli predplačila za nujne obnove. Več kot 7350 posameznikom je bilo izplačanih 35,7 milijona evrov za obnovo stanovanj in domov.
65 milijonov izrednih denarnih pomoči je bilo izplačanih ljudem. V obravnavi je več kot 5.000 vlog fizičnih oseb in podjetij za obnovo stavb.
Za to obdobje je to odličen rezultat!
Intervencijski in izredni ukrepi
Do junija 2024 smo v celoti končali vse intervencijske in izredne ukrepe, ki so bili izvedeni na 850 km vodotokov, pri čemer je dnevno na terenu sodelovalo preko 1000 strojev in 1500 delavcev, kar je enkraten dogodek, ki presega vse predvidene zmogljivosti.
Sanacijski program
Takoj po sprejemu sanacijskega programa na vladi se je začela petletna sanacija, s katero morajo biti vse rešitve trajne in odporne na podnebne spremembe. Zanjo je zagotovljenih 2,3 milijarde evrov, od tega samo na vodotokih 1,3 milijarde evrov, na občinski infrastrukturi 800 milijonov in še 200 milijonov za ostale ukrepe.
Poleg tega izvajamo sanacijske programe tudi za druge naravne nesreče. Vlada je zagotovila sredstva deloma že v letošnjem letu in deloma v proračunu za leti 2026 in 2027 za zaključek vseh sanacij vseh naravnih nesreč, vključno s potresom v Posočju leta 2004.
Skupaj z občinami, direkcijo in ostalimi deležniki smo premikali meje mogočega – kar dokazujejo rezultati na terenu.
Minister Jože Novak
Vodotoki - obnova
Dela na vodotokih se izvajajo kot vzdrževalna dela, sanacijska dela in investicije. Obseg del in sredstva so se po poplavah 4. avgusta 2023 povečali za več kot desetkrat, kar je največja zmogljivost, zaradi omejenih resursov.
V letu 2024 je bilo realiziranih del za 240 milijonov, v letu 2025 pa je predvidna realizacija v višini 332 milijonov. Veliko od tega je že izvedenega, ostala dela so v teku.
Za popravilo vodne infrastrukture je bilo v letu 2024 in do poletja 2025 zaključenih več kot 430 delovišč na vodotokih, sanacijska dela trenutno aktivno potekajo na več kot 300 lokacijah po Sloveniji.
Plazovi
Poteka sanacija več kot 100 plazov, ki so poškodovali občinsko cestno infrastrukturo, stavbe ali vodotoke, od tega 6 večjih plazov. Veliko jih je bilo že saniranih s sredstvi predplačila.
Institucionalne spremembe
Ministrstvo za naravne vire in prostor ima največji obseg sanacij in investicij. Vloga ministrstva se je tako bistveno spremenila – zato so bile potrebne tudi nekatere organizacijske in pravno-sistemske spremembe, ki so bile izvedene in se še izvajajo. Potrebna je bila reorganizacija tako ministrstva kot Direkcije Republike Slovenije za vode.
Ukrepali smo hitro, učinkovito, s ciljem pomagati ljudem, lokalnim skupnostim in gospodarstvu.
Ervin Vivoda, vodja Urada za zmanjševanje posledic naravnih nesreč
Naše ministrstvo se ukvarja z obnovo občinske infrastrukture, voda, plazov, kulturne dediščine in objektov za varovanje narave, kakor tudi stavb in poslovnih objektov.
Služba vlade za obnovo po poplavah in plazovih izvaja aktivnosti vezane na nadomestitvene gradnje in objekte.
Fizične osebe
Lastniki poškodovanih stanovanj so prejeli predplačila za nujne obnove. Več kot 7350 posameznikom je bilo izplačanih 35,7 milijona evrov za obnovo stanovanj in domov.
V postopku je pregledovanje in odločanje o več kot 5,000 vlogah za obnovo domov in poslovnih objektov. Več kot polovica upravičencev je dobila vsa potrebna sredstva za obnovo.
Ervin Vivoda
Občine
218 milijonov evrov je bilo nakazano občinam v obliki predplačil, da se je lahko takoj začela sanacija občinske infrastrukture.
Poleg predplačil smo iz rednega programa že zagotovili: v letu 2024 za sanacijo občinske infrastrukture (ceste, mostovi, plazovi) 25,7 milijona evrov, letos smo za to zagotovili 160 milijonov evrov.
V izvajanju je 150 projektov za sanacijo občinske infrastrukture, plazov in mostov.
Obnovljene ceste, mostovi in plazovi so izboljšali dostopnost in varnost prebivalcev. Sanirani objekti vodne infrastrukture zmanjšujejo tveganje za ponovne poplave. Pomoč in sanacije so pripomogle k obnovi domov, delovnih mest in zaupanju v prihodnost.
Državni sekretar mag. Miran Gajšek
Skupno je bilo do julija 2025 sprejetih 348 Sklepov vlade za odstranitev objektov, število še ni končno.
Sprejetih je že 17 novih prostorskih aktov, ki so bili sprejeti prej kot v 12 mesecih, kar je rekordno hitro v primerjavi z normalnimi postopki priprave občinskih prostorskih načrtov. 17 novih prostorskih aktov skupno zagotavlja do 126 parcel za objekte. Več občin ima po že sprejetih prostorskih načrtih možnost pridobivanja gradbenih dovoljenj za nadomestitvene objekte, po podatkih dostopnih ministrstvu je na voljo vsaj 50 primernih parcel za gradnjo.
Prostorsko načrtovanje je v celoti rešeno v 10 občinah (Braslovče, Celje, Cerklje na Gorenjskem, Črna na Koroškem, Dobrova – Polhov Gradec, Medvode, Polzela, Ravne na Koroškem, Solčava, Tržič).
mag. Miran Gajšek
V pripravi je še 32 novih prostorskih aktov, ki bodo sprejeti jeseni 2025. Tukaj gre za prostorske akte, ki jih je uvedla interventna zakonodaja in sicer občinski podrobni prostorski načrt za obnovo (OPPN) ter lokacijska preveritev za obnovo (LP).
V vseh aktivnostih se koordiniramo in redno sestajamo s Službo vlade za obnovo.
Urška Hočevar, vršilka dolžnosti direktorja Direkcije Republike Slovenije za vode
Direkcija Republike Slovenije za vode se je takoj odzvala z interventnimi ukrepi, po začetnih težavah pa je v pol leta prišla na delo polne zmogljivosti. Najintenzivnejše je bilo delo na štirih povodjih: Mura, Drava z Mežo in Mislinjo, Savinja ter na Savi s Kamniško Bistrico in Soro.
S koncesionarji in številnimi drugimi izvajalci smo izvedli vse intervencijske in izredne ukrepe. Zagotovili smo pretočnost vseh strug. Zdaj pa celovito urejamo in obnavljamo vodotoke, da bodo odporni na podnebne spremembe.
Vzdrževanje
Povečali smo obseg vzdrževalnih del, s čimer odpravljamo tudi posledice večletnega nezadostnega vzdrževanja vodotokov. Za vzdrževanje smo v letu 2024 realizirali 48 milijonov evrov, v letu 2025 pa se izvaja vzdrževanje v višini 52 milijonov evrov.
Obnove
Obnove izvajamo v skladu s petletnim programom v vrednosti 1,3 milijarde. Na spletnem portalu Poplave 2023 so objavljene lokacije ter opisi aktualnih, zaključenih ter načrtovanih delovišč V letu 2024 smo realizirali sanacijski program v višini 62 milijonov evrov. V letu 2025 potekajo dela na 470 deloviščih v skupni vrednosti 130 milijonov evrov. Vzporedno s potekom del se za naslednja leta že pripravlja projektna dokumentacija za zahtevnejše sanacije vodotokov.
Investicije
Direkcija je v letošnjem letu stopila v največji investicijski cikel v svoji zgodovini. Investicije se izvajajo pretežno z evropskimi sredstvi preko Načrta za okrevanje in odpornost in kohezijskih projektov. V teku je 25 projektov iz naslova NOO in 5 kohezijskih projektov. Dela se že izvajajo na 17 projektih, preostali projekti pa bodo v gradnji do konca tega leta.
Skupna vrednost vseh projektov znaša 370 milijonov evrov. Z novimi investicijami se bo zmanjšala poplavna ogroženost za skoraj 140 tisoč prebivalcev.
Urška Hočevar
Izvedba sanacijskih ukrepov in vlaganja v nove investicije na vodotokih pomenijo večjo poplavno varnost za ljudi. Ob tem velja posebej izpostaviti in pohvaliti izjemno angažiranost ter strokovno in požrtvovalno delo zaposlenih na Direkciji Republike Slovenije za vode, ki s svojim delom pomembno prispevajo k uresničevanju skupnih ciljev na področju varstva pred škodljivim delovanjem voda.
Minister in ministrstvo za naravne vire in prostor sta dala nov zagon vodarstvu.
Državna sekretarka dr. Lidija Kegljevič Zagorc
Dogodek 4. avgusta 2023 žal ni bila edina naravna nesreča v Sloveniji. V letu 2023 je bilo, poleg 4. avgusta, še 6 naravnih nesreč, v letu 2024 4 in v letu 2025 do sedaj 1 dogodek. Ne glede na to kdaj ti dogodki nastanejo jih na MNVP obravnavamo na enak način ter tako, da se k sanacijam pristopa čim hitreje in učinkovito, saj za prizadete ni pomembno v katerem dogodku jim škoda nastane. To nam omogoča tudi možnost dajanja predplačil občinam.
Je bil pa dogodek 4. avgusta 2023 dogodek katastrofalnih razsežnosti, ki po obsegu in zahtevnosti odprave posledic močno presega vse ostale dogodke. Tako velik obseg del je zahteval popolnoma drugačen pristop. Pri tem so nam pomagale izkušnje s preteklih velikih projektov ter povezovanje in sodelovanje z občinami.
V največji možni meri smo digitalizirali in optimizirali vse postopke obnove ter organizirali državne tehnične pisarne ter tehnične pisarne tako da smo lahko v čim večji meri razbremenili občine in prebivalce, ki obnavljajo objekte.
dr. Lidija Keglejvič Zagorc
Da smo se prilagodili novim razmeram smo izvedli tudi reorganizacije: ustanovili smo Urad za zmanjševanje posledic naravnih nesreč ter reorganizirali Direktorat za vode in Direkcijo Republike Slovenije za vode in jih kadrovsko okrepili.
Veliko smo prisotni tudi na terenu in s pomočjo teh informacij in priporočil nadaljujemo s procesom optimizacije postopkov in skupaj z Državno tehnično pisarno proaktivno pristopamo k reševanju težav in nudimo vso potrebno pomoč občinam in posameznikom. Ugotavljamo, da ozko grlo niso administrativne ovire, ampak omejeni kadrovski resursi (na vseh ravneh (občine, projektanti, izvajalci, ministrstva, državna tehnična pisarna), saj je obseg obnov in investicij trenutno izredno velik.
Plazovi
Dogodek 4. avgusta je razkril tudi problematiko področja plazov, ki do takrat v Republiki Sloveniji ni bila ustrezno vključena v predpise in strateške načrte države. Takoj smo aktivno in sistemsko pristopili tudi k reševanju problematike in urejanju plazov.
Trenutno na ministrstvu teče 6 projektov sanacije plazov velikega obsega v skupni vrednosti 25 milijonov evrov. V okviru sanacijskega programa pa preko občin in državne tehnične pisarne teče sanacija več kot 100 plazov.
Na sistemski ravni se vzpostavlja monitoring plazov in platforma za spremljanje plazov ter sistem določanja ogroženosti zaradi plazov, podobno kot to poznamo pri poplavni ogroženosti."
Generalna direktorica Direktorata za vode dr. Lidija Globevnik
Poleg vseh že predstavljenih aktivnosti, ki tečejo na vodotokih, pa izboljšujemo in krepimo sistem upravljanja z vodami, kjer je obvladovanje poplavne ogroženosti ena izmed prioritetnih nalog. Zavedamo se namreč, da smo med najbolj poplavno ogroženimi državami v EU. Vlaganja v sektor bodo morala biti konstantna in zadostna tudi v prihodnje, zato bomo aktivirali tudi evropska sredstva tudi v prihodnje, ki bodo na razpolago v okviru izvajanja evropske strategije vodne odpornosti. Ta naslavlja ukrepe za naravno zadrževanje voda, obnovo ekosistemov in krepitev odpornosti vodne infrastrukture. Gradili bomo na usmeritvah pilotnih projektov v okviru investicijskega pospeševalnika za vodno odpornost, ki bo vzpostavljen že leta 2026.
Uvajali bomo inovativne pristope k naravnemu zadrževanju voda, napovedovanju in informiranju prebivalstva o poplavni ogroženosti s pomočjo prognostičnih modelov in hidroloških digitalnih dvojčkov. Te smo začeli razvijati tudi s pomočjo satelitske tehnologije in informacijskih okolijskih in prostorskih sistemov, ki se razvijajo v Sloveniji.
Z obnovo ustreznih predpisov smo zaostrili umeščanje novih objektov na poplavno ogrožena območja in uvedli poplavno odporno gradnjo. Namreč, če bodo stavbe poplavno odporne, bodo lahko bile zgrajene tudi na obstoječih stavbnih zemljiščih.
dr. Lidija Globevnik
Ministrstvo bo zagotavljalo podatke o višinah poplavne vode na ogroženih območjih – do konca leta 2026 bodo za vso Slovenijo pripravljeni podatki o višinah poplavne vode in območjih poplavljanja, ki bodo potrebni za prostorsko načrtovanje in za projektiranja poplavno odpornih objektov.
Obvladovanje poplavne ogroženosti ni stvar enega ukrepa temveč dolgoročne naravnanosti, vizije usklajenega delovanja in sistemskih rešitev, ki temeljijo na znanosti, strokovnih izkušnjah, prostorskem načrtovanju in sodelovanju z lokalnimi skupnostmi. Ukrepe načrtujemo na celotnih porečjih in jih povezujemo v učinkovit, odziven in odporen sistem upravljanja voda.
Avtor: Ministrstvo za naravne vire in prostor
Ker je pri urejanju vodotokov nujen celovit pristop, je izvajanje vsega naštetega povezano v tako imenovane sistemsko povezane ukrepe za zmanjševanje poplavne in erozijske ogroženosti posameznega porečja (SPU).
Na podlagi vedenja o prostoru, izvedenih hidrološko-hidravličnih študij in poplavnih dogodkov ter ob upoštevanju vpliva na stanje voda so SPU nabor medsebojno usklajenih in povezanih ukrepov za zmanjševanje poplavne in erozijske ogroženosti v celotnem porečju. S tem se preprečuje parcialna obravnava posameznih delov porečja in podvajanje izvedbe del v vodotokih.
To pomeni, da je treba usklajevati ukrepe tako iz naslova že izvedenih izrednih ukrepov (zagotovitev pretočnosti in stabilizacija poškodovanih brežin), sanacije (gre za v poplavah poškodovane območja, za katera je podlaga sprejet sanacijski program) in investicij (ki so bile načrtovane in bi bile izvedene tudi, če poplavnega dogodka ne bi bilo).