Vlada potrdila predlog Zakona o lastniški zadrugi delavcev

Predlog zakona uvaja model solastništva zaposlenih po vzoru t. i. modela ESOP (ang. Employee Stock Ownership Plan), ki je že več kot pot stoletja uveljavljen v Združenih državah Amerike. Podoben model je razvit tudi v Veliki Britaniji in je od leta 2014, ko so bile uvedene davčne spodbude, doživel eksponentno rast. Do zdaj je namenski zakon, ki ureja ESOP model poleg Združenih držav Amerike (leta 1974) in Velike Britanije (leta 2014) sprejela tudi Kanada (leta 2024), v evropskem prostoru pa se zakonodaja sprejema v Sloveniji, pripravlja pa se tudi na Danskem in Irskem. 

Model temelji na prostovoljni odločitvi lastnikov in zaposlenih za prenos lastniškega deleža podjetja na lastniško zadrugo delavcev, ki ta delež postopoma odplačuje z denarnimi tokovi podjetja. Predlog zakona uvaja pravno varnost in posebno davčno obravnavo ob minimalno 75-odstotni vključenosti zaposlenih v shemo, kar zagotavlja, da je možnost vstopa v lastništvo odprta za vse zaposlene, tudi tiste z nižjimi prihodki. Ker gre za posredno obliko lastništva prek lastniške zadruge, zaposleni v času zaposlitve z deleži ne morejo prosto razpolagati, prav tako jih ne morejo obdržati po odhodu iz podjetja. Takšna ureditev skupaj s postopnimi izplačili lastniških upravičenj zagotavlja dolgoročno stabilnost poslovanja podjetja in dolgoročno lastniško obliko. Z davčnimi spodbudami in razvojem finančnih instrumentov predlog prinaša stimulativno okolje za vzpostavitev in razvoj modela. Poleg spodbud predlog ureja tudi mehanizme nadzora, varovalke in sistem vračila davčnih ugodnosti, s čimer se zagotavlja dolgoročna stabilnost in družbeni učinek. 

Odgovor na izzive lastniškega nasledstva 

Ob sprejemu predloga zakona je državni sekretar na Ministrstvu za solidarno prihodnost dr. Klemen Ploštajner dejal: »Predlog zakona prinaša nov odgovor na dva pomembna izziva slovenskega gospodarstva – vprašanje nasledstva in vprašanje motiviranja zaposlenih. V naš prostor prinaša uspešne modele lastništva zaposlenih iz tujine in prakso prostovoljnega prenosa lastništva na njih. Primeri iz tujine in tudi iz domačega gospodarstva kažejo, da lastništvo zaposlenih prispeva k uspešnejšemu poslovanju podjetij, večji stabilnosti, boljši poslovni kulturi, večjih pozitivnih učinkih za lokalno okolje, hkrati pa pozitivno vpliva tudi na finančno varnost zaposlenih in njihovo motivacijo za delo. Pri tem poudarjam, da gre za model, ki temelji na prostovoljni odločiti lastnika, da prek tega modela reši nasledstveno vprašanje zaposlenih, da vstopajo v shemo. Z zakonsko podlago dajemo tem odločitvam pravno varnost in gotovost, ki je ključnega pomena za uspeh modela.«

Predlog zakona namreč predvideva dodatno možnost za podjetja, ki iščejo dolgoročno rešitev za nasledstvo. V Sloveniji je kar 75 odstotkov vseh zaposlenih v malih in srednje velikih podjetjih. Več kot polovica lastnikov teh podjetij je starejših od 56 let, 70 odstotkov jih nima nasledstvenega načrta. V naslednjem desetletju se bo upokojilo 40 odstotkov vseh lastnikov slovenskih podjetij, kar predstavlja resno tveganje za stabilnost lastništva in nadaljevanje poslovanja okrog 1800 podjetij, s tem pa obstaja socialno in ekonomsko tveganje za številne lokalne skupnosti po Sloveniji.

Raziskava Univerze v Ljubljani kaže, da bi kar 34 odstotkov lastnikov malih in srednje velikih podjetij v Sloveniji razmislilo o prenosu lastništva na zaposlene, delež pa bi bil še večji ob ustreznem davčni in institucionalni podpori.

Predlog Zakona o lastniški zadrugi delavcev bo Državni zbor Republike Slovenije obravnaval jeseni.