Premier dr. Golob: »Slovenija si upa in sme sanjati največje sanje«
Na današnjem dogodku je več o tem povedal predsednik vlade dr. Robert Golob. Dogodka sta udeležila tudi Pavel Marđonović, predsednik Kolesarske zveze Slovenije, in Bogdan Fink, direktor kolesarske dirke Po Sloveniji. Svojo podporo pobudi so prek video nagovorov izrazili tudi slovenski vrhunski kolesarji.
»Zdaj gre zares,« je uvodoma povedal premier dr. Golob in dodal, da ta projekt posvečamo generaciji, ki prihaja. »Želimo si, da bo svoj trud, svoje ambicije, svojo motivacijo črpala ravno iz tega, da si Slovenija kot država upa in sme sanjati največje sanje. Zato sem ponosen, da smo po več mesecih priprav včeraj na vladi potrdili tudi uradno namero, ki jo bom čez dober teden tudi sam predal organizatorjem dirke po Franciji, da bi bila Slovenija gostiteljica velikega starta dirke po Franciji v letu 2029,« je povedal premier.
Dodal je, da odločitev je bila enostavna, saj ne gre za enostavne zadeve, da pa smo tudi zaradi velikanskih uspehov naših fantov in deklet v kolesarstvu v resnici to dolžni storiti kot vlada in kot narod. »Ne samo zato, ker gre za enega največjih športnih dogodkov – Dirka po Franciji je med športnimi dogodki v svetu med najbolj prepoznavnimi – ampak, ker gre tudi za to, da zelo jasno pokažemo, da Slovenija ni samo lepa dežela. Ne živimo v njej samo zadovoljni in delovni ljudje, ampak smo tudi samozavestna dežela. In upamo se postaviti ob bok največjim. Ne samo v športu, na tekmovalni stezi, ampak tudi kot organizatorji največjih dogodkov,« je nadaljeval premier.
»Verjamem, da bo ta izziv v Sloveniji naletel na zelo plodna tla. Imamo izkušnje. Verjamem, da bo ta izziv v navdih in ponos vsem Slovenkam in Slovencem, ne samo športnikom. To je velika priložnost za gospodarstvo in za našo svetovno prepoznavnost,« je povedal premier. Izpostavil je izjemno prepoznavnost naših športnikov in delil, da ga povsod po svetu, kamor pride kot predsednik vlade, sprašujejo po naših športnikih. »Tisti ljudje, ki vedo zanje, mogoče še ne poznajo vseh lepot Slovenije. Po letu 2029 bodo poznali tudi naše lepote, Slovenijo kot državo. To je naš namen, zakaj smo se podali na to pot, za katero verjamemo, da bo ne samo uspešna, ampak da bo tudi zgodovinska. Zaključil je, da si želi, da bo leta 2029 cela Slovenija rumena v duhu dirke po Franciji, tako kot je danes rumen naš Tadej.
Predsednik Kolesarske zveze Slovenije se je uvodoma zahvalil predsedniku vlade in vladi za podporo pri uresničevanju tega velikega projekta. »Dirka po Franciji je poleg svetovnega in evropskega prvenstva največji kolesarski dogodek in kot tak tudi eden največjih športnih dogodkov sploh v svetu. Vsako leto jo spremljajo milijoni gledalcev preko TV ekranov in številni ob trasi,« je povedal Marđonović. Izpostavil je, da gre za dogodek, ki presega športne meje in v ospredje postavlja gostiteljice, državo, pokrajine, mesta in seveda ljudi, ki to zgodbo soustvarjajo. Dirka po Franciji je praznik vztrajnosti, ekipnega duha, človeške volje in izjemne promocijske vrednosti, ki je nobena druga športna panoga v poletnem času ne more doseči. »Dirka po Franciji v Sloveniji bo tudi poklon klubom, trenerjem, osebju, organizatorjem lokalnih dirk, prostovoljcem in vsem entuziastom, ki so v več kot 100-letni kolesarski tradiciji v Sloveniji verjeli v ta šport,« je povedal Marđonović.
Direktor kolesarske dirke Po Sloveniji Bogdan Fink je izrazil zahvalo predsedniku vlade. Povedal je, da Dirka po Franciji presega športni dogodek, je orodje, s katerim povezujemo ljudi, razvoj in promocijo. Po njegovih besedah na to kažejo tudi rezultati kolesarske dirke Po Sloveniji. »V zadnjem desetletju smo naredili izreden preskok,« je povedal in dodal, da prenos dirke spremljajo gledalci v več kot 130 različnih državah. »S kolesarsko dirko postavljamo Slovenijo na športni zemljevid in pa tudi predstavljamo kot potencialno turistično destinacijo, povezujemo regije in povezujemo ljudi. V našo dirko je vključenih 3600 ljudi po celi Sloveniji in z veseljem bomo partnerji tudi Dirke po Franciji. Z vsako dirko spodbujamo gibanje in zdrav način življenja. To je pozitivno in je dobro tudi za naše zanamce,« je povedal Bogdan Fink. Dodal je, da pozdravlja vizijo, idejo in pogum, ki je prišla iz Kabineta predsednika vlade, da Slovenija kandidira, da bo leta 2029 veliki start Dirke po Franciji v Sloveniji.
Na področju današnje Slovenije vozimo že najmanj 5200 let. Prav toliko je staro najstarejše leseno kolo z osjo na svetu, odkrito na Ljubljanskem barju. Kolo je simbol gibanja, povezanosti in človeškega napredka. Slovenija je dežela, kjer se naravne danosti srečujejo z ambicijo po zdravem, aktivnem življenju. Smo športni narod, ki z neverjetno strastjo diha za svoje športnike. To se v zadnjih letih še posebej kaže v kolesarstvu. Kolesarstvo je pri nas več kot šport. Je simbol povezanosti, gibanja, ponosa in upanja.
Z uspehi Tadeja Pogačarja, Primoža Rogliča, Mateja Mohoriča in številnih drugih vrhunskih kolesarjev je Slovenija postala svetovna kolesarska velesila. A ti uspehi so več kot le zmage. Sprožili so val navdušenja, množično rekreativno kolesarjenje in novo generacijo mladih, ki v športu vidijo svojo prihodnost. Veliki start Dirke po Franciji v Sloveniji ne bi bil zgolj izjemen športni dogodek, za našo državo predstavlja zgodovinski trenutek. Slovenija ponuja vse: slikovito pokrajino, spektakularne vzpone, živahna mesta, bogato kulturno dediščino, vrhunsko infrastrukturo in dolgoletne izkušnje z organizacijo največjih mednarodnih tekmovanj. Ponosni smo na svojo trajnostno naravnanost in sposobnost, da šport povežemo z gospodarstvom, turizmom in družbo.
Dirko po Franciji vsako leto spremlja več kot 190 držav, ob progi pa si dirko v živo ogleda tudi do 12 milijonov ljudi. V Sloveniji vidimo to kot priložnost, da našo zgodbo predstavimo svetu ne le kot gostitelji vrhunske dirke, temveč kot partnerji globalnega gibanja, ki združuje šport, kulturo, naravo in skupnost. Z odprtim srcem, veliko predanostjo in nacionalnim ponosom stopamo v to zgodbo. Verjamemo, da lahko skupaj z Dirko po Franciji napišemo novo poglavje v zgodovini svetovnega kolesarstva.