Velik uspeh slovenske diplomacije v Natu na področju obrambe, varnosti in odpornosti

Kljub negotovim mednarodnim razmeram Slovenija dokazuje svojo zanesljivost kot partnerica v zvezi NATO. Nedavno sprejete zaveze na vrhu voditeljev držav članic zveze NATO v Haagu, ki so usklajene z letos sprejeto Resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske, odražajo velik uspeh slovenske zunanje in obrambne politike.

Resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske predvideva, da bo do leta 2030 dosegla 3 % BDP za namene obrambe. Ena od ključnih določb haaške deklaracije, ki je bila sprejeta tudi na vztrajanje Slovenije, pa je, da se leta 2029 opravi pregled uresničevanja zavez in se glede na ugotovitve prilagodijo končni odstotki BDP, ki jih bodo članice zveze Nato namenile za obrambo po letu 2030. Deklaracija predvideva, da bo treba do leta 2035 pogojno plačevati 5 odstotkov, pri čemer denar ne bo v celoti namenjen za oborožitev, saj ista deklaracija predvideva, da bi bilo 1,5 odstotka sredstev, namenjenih za civilno rabo. Deklaracija tako vključuje tudi izdatke za civilno zaščito in odpornost države, kar presega zgolj vojaške obveznosti. Slovenija bo tako krepila odpornost, civilno pripravljenost, zaščito svoje ključne infrastrukture, obrambo omrežij, inovacije in razvojno obrambno industrijo.

»V tem smislu je slovenski diplomaciji v deklaracijo uspelo vnesti ključne elemente resolucije o dolgoročnem razvoju Slovenske vojske, ki jo je Državni zbor Republike Slovenije sprejel ravno ob začetku pogajanj v Bruslju. Z rezultatom bi torej moralo biti zadovoljni vsi, tako naši parlamentarci kot tudi diplomati. Zato upam, da bo v petek Državni zbor prepoznal ta dejstva in umaknil sklep o referendumu o obrambnih izdatkih,« poudarja veleposlanik Slovenije pri zvezi NATO Andrej Benedejčič.

Dejanska višina obrambnih izdatkov bo določena v letnih proračunih za leti 2026 in 2027, ko bodo izdatki postopno in vzdržno povečani, ob podpori odstopne klavzule EU glede fiskalnih pravil. Minister za finance Klemen Boštjančič je ob tem poudaril »da se zaradi dviga obrambnih izdatkov ostali izdatki v letih 2026 in 2027 ne bodo znižali. Državljani dviga obrambnih izdatkov na drugih področjih zato ne bodo čutili. Spomnim naj tudi, da proučujemo, kako bi lahko del širših obrambnih izdatkov financirali tudi z evropskimi kohezijskimi sredstvi, še bolj pomembno pa je, da – tako kot druge EU države – preučujemo, kaj doslej nismo šteli k obrambnim izdatkom, pa bi v okviru obstoječe metodologije zveze Nato lahko, npr. na področju zdravstva, infrastrukture, kibernetske varnosti in umetne inteligence v okviru z varnostjo in obrambo povezanih izdatkov.« Minister je še zatrdil, da zaradi izdatkov, povezanih z varnostjo in obrambo, vlada ne bo uvajala »popolnoma nobenih novih davkov«.