Po 30 letih potrjen nov Zakon o visokem šolstvu

Pomembna prednost novega Zakona o visokem v šolstvu je v tem, da so ga pripravili tisti, ki jih zadeva in ga bodo tudi uporabljali. Oblikovana je bila namreč posebna delovna skupina, v kateri so bili poleg predstavnic in predstavnikov Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije zastopani vsi ključni predstavniki in predstavnice visokega šolstva, znanosti, raziskovanja in gospodarstva, in sicer:

• javnih in zasebnih visokošolskih zavodov – Rektorske konference Republike Slovenije in Skupnosti samostojnih visokošolskih zavodov,
• študentk in študentov,
• Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije,
• Slovenske akademije znanosti in umetnosti,
• Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu,
• Društva v tujini izobraženih Slovencev (VTIS)
• Visokošolskega sindikata Slovenije,
• Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ),
• Gospodarske zbornice Slovenije.

»Zastavili smo široko delovno skupino, kjer smo iskali soglasja in kompromise. Mogoče je zato priprava trajala nekoliko dlje, vendar imamo zdaj zakon, ki je nastal v najširšem možnem sodelovanju. Naši visokošolski zavodi, ki so že zdaj izredno kakovostni in mednarodno ugledni, so dobili zakon, ki jim bo dal še dodaten zagon za kakovostno izobraževanje in znanstveno raziskovanje,« je ob sprejemu Zakona o visokem šolstvu dejal minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič. »Pravzaprav ne gre le za zakon, ampak za reformo visokega šolstva na področju financiranja,« poudarja minister.

Več sredstev in več avtonomije za visokošolske zavode

Nov zakon prinaša dvig sredstev za visokošolsko dejavnost do 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda. »Ta sredstva vključujejo tudi investicije v visokošolsko infrastrukturo in študentske domove. Poleg tega bodo visokošolski zavodi po novem zakonu prejeli šestletne pogodbe o financiranju, po sedanji zakonodaji so bile pogodbe podpisane za obdobje štirih let. Več sredstev in šestletne pogodbe pomenijo še več avtonomije za visokošolske zavode. Prav tako bodo lahko lažje načrtovali predvsem dolgoročnejše investicije,« kot pomembni novosti zakona izpostavlja minister dr. Papič.

Zakon o visokem šolstvu poleg novega načina financiranja uvaja še kar nekaj sodobnih novosti oziroma jasneje opredeljuje rešitve, ukrepe, pri katerih se je v sedanjem zakonu pokazalo, da so nejasne:

• Novost je, da se bodo kot javni visokošolski zavodi lahko ustanavljale zgolj javne univerze in to izključno na predlog Vlade Republike Slovenije, ne pa tudi (javni) samostojni visokošolski zavodi (na primer: ne bo mogoče ustanoviti posamezne javne fakultete, ki ne bi bila del javne univerze). Zasebni visokošolski zavodi pa bodo lahko še naprej univerze in tudi samostojni visokošolski zavodi.
• Zakon prav tako kot novost uvaja ustanavljanje javnih študentskih domov zgolj kot članic javnih univerz. Javni zavod Študentski dom Ljubljana se bo tako priključil Univerzi v Ljubljani po zgledu Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem.
• Zakon vpeljuje preglednejši sistem podeljevanja in podaljševanja koncesij zasebnim visokošolskim zavodom, ki bo temeljil na jasnih merilih javnega interesa in kakovosti. Z novo ureditvijo se koncesije podelijo, ko je zanje izkazana potreba in kadar se izobraževalna dejavnost v okviru javne službe ne izvaja ali pa se ne izvaja v ustreznem obsegu (na primer: pomanjkanje določenih kadrov na trgu, ker javne univerze ne morejo zagotoviti dovolj vpisnih mest oziroma ne izvajajo študijskih programov za določen profil).
• Zakon uvaja novosti glede delovanja Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS). Spremenilo se bo tudi obdobje prve akreditacije oziroma podaljšane akreditacije visokošolskega zavoda z dosedanjih pet na sedem let. Po novem bo univerza, ki ji je bila akreditacija dvakrat zapored podaljšana za polno akreditacijsko obdobje, sama sprejemala svoje študijske programe z javno veljavnostjo brez akreditacije pri NAKVIS.
• Povsem novo področje, ki ga ureja zakon, so mikrodokazila v visokem šolstvu, ki jih bo posameznica ali posameznik lahko dobil na podlagi krajšega izobraževanja in usposabljanja na visokošolskih zavodih. Gre za novo obliko izobraževanja v podporo prilagodljivosti posameznic in posameznikov na hitre spremembe ne trgu dela, katerega namen je omogočiti predvsem diplomantkam in diplomantom, da nadgradijo oziroma dopolnijo svoje znanje, zlasti v luči nenehnih potreb po novih znanjih na trgu dela.
• Namesto sedanjega izrednega študija zakon uvaja časovno prilagojen študij. Letnik študija bo trajal največ dve leti, študijski program pa bo moral biti izveden v polnem akreditiranem obsegu. Torej bodo imeli ob koncu študija vsi študenti, študentke časovno prilagojenega študija enak obseg znanja kot redni študenti, študentke. Študentke in študenti časovno prilagojenega študija, ki ne bodo zaposleni, bodo lahko imeli enak obseg pravic in ugodnosti kot redni študentke in študenti. Glede drugih pravic in ugodnosti torej ostaja enaka ureditev, kot velja sedaj za redne in izredne študentke in študente, ki niso zaposleni.
• Vsak študent, študentka bo imel pravico do enega brezplačnega študija na prvi in drugi stopnji, ne glede na način študija. To velja za javne visokošolske zavode.
• Študijski programi na visokošolskih zavodih se bodo še naprej izvajali v slovenskem jeziku, razen v nekaterih izjemah, ki veljajo tudi po sedanji zakonodaji; denimo študij tujih jezikov in književnosti, skupni programi s tujimi visokošolskimi zavodi, deli programov namenjeni mednarodni izmenjavi študentk, študentov. Študijski programi se bodo lahko izvajali v tujem jeziku, če se na visokošolskem zavodu hkrati izvajajo tudi v slovenščini. Po novem bo jezik izvajanja obvezna sestavina študijskega programa, kar pomeni, da se jo bo preverjalo ob akreditaciji študijskih programov oziroma ob evalvaciji visokošolskih zavodov.
• V okviru javne službe v visokem šolstvu zakon zagotavlja tudi zdrav in trajnostni življenjski slog študentk, študentov in zaposlenih; spodbuja spoštovanje načela enakosti spolov ter prepovedi spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja; športa ne obravnava več kot obštudijsko dejavnost, temveč kot pomembno podporno dejavnost, za katero se zagotavljajo proračunska sredstva za njegovo kakovostno izvedbo.
• Zakon ureja normativno pedagoško obveznost in jo bolj povezuje z raziskovalnim delom. Po novem zakon opredeljuje, da je delovna obveznost visokošolskega učitelja, učiteljice in sodelavk, sodelavcev sestavljena iz pedagoškega dela, znanstvenoraziskovalnega, umetniškega in strokovnega dela ter sodelovanja pri upravljanju. Zakon tudi ureja problematiko dodatne pedagoške obveznosti, ki jo omejuje na dve leti, in podrobneje ureja sobotno leto na način, kot je poznan v svetu.

Zakon o visokem šolstvu bo začel veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.