Fajon v Bruslju: Podpiramo vse razpoložljive EU ukrepe zoper Izrael zaradi kršitev človekovih pravic

Zunanji ministri EU so razpravljali o nadaljnji podpori Ukrajini in krepitvi pritiska na Rusijo, na dnevnem redu sta bili tudi točki o situacija v Gruziji in Sredozemlju – Novemu paktu za Sredozemlje in reformi Unije za Sredozemlje. Ministri, vključno z ministrico Fajon, so imeli tudi neformalni zajtrk z ministrom za zunanje zadeve Moldavije Mihaiem Popșoiem.

Dan pred zasedanjem sta visoka predstavnica EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Kaja Kallas in evropska komisarka za Sredozemlje Dubravka Šuica gostili 5. ministrsko srečanje EU - Južno sosedstvo, ki je bilo načrtovano junija, vendar zaradi razmer na Bližnjem vzhodu prestavljeno.

V uvodni razpravi o nadaljnji podpori Ukrajini, tudi na vojaškem, obrambnem področju, ter hkratni krepitvi pritiska na Rusijo s sankcijami je ministrica Fajon poudarila, da popolno in brezpogojno premirje ostaja prednostna naloga in da mora EU skupaj s partnerji, vključno z ZDA, storiti vse, da bi vplivala na Rusijo, da konča napade na civiliste in civilno infrastrukturo ter se zaveže k popolnemu premirju. Dodala je, da moramo v tem kritičnem trenutku bolj pritiskati na Rusijo, zato Slovenija poziva k sprejetju 18. paketa sankcij ter k sprejetju novih seznamov hibridnih režimov sankcij proti Rusiji in režimov sankcij na področju človekovih pravic. Slovenska zunanja ministrica je pozdravila zgodovinsko sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice, da je Rusija od leta 2014 v Ukrajini zagrešila obsežne in očitne kršitve človekovih pravic, ter najnovejši, prav tako zgodovinski podpis med Ukrajino in Svetom Evrope o ustanovitvi Posebnega sodišča za zločin agresije.

Po besedah ministrice Fajon Slovenija s finančnimi in stvarnimi prispevki izkazuje stalno solidarnost z Ukrajino in bo še naprej preučevala dodatne možnosti za zagotavljanje podpore. V imenu Slovenije je pozvala k napredku Ukrajine na poti v EU in izrazila upanje, da bo Ukrajini čimprej dobila politični signal za odprtje pristopnih pogajanj z Evropsko unijo že pod danskim predsedovanjem. Hkrati je opozorila, da morajo vprašanja prisilno premeščenih in deportiranih ukrajinskih otrok, pridržanih civilistov in novinarjev ostati visoko na mednarodni agendi.

Osrednja tema tokratnega zasedanja FAC je bilo nadaljevanje razprave junijskega zasedanja FAC, kjer je HRVP Kallas predstavila rezultate pregleda izpolnjevanja obveznosti Izraela iz 2. člena pridružitvenega sporazuma EU - Izrael, ki se nanaša na spoštovanje človekovih pravic. Zunanji ministri EU so razpravljali o možnih ukrepih zoper Izrael zaradi kršitev določbe glede spoštovanja človekovih pravic. "Stališče Slovenije je jasno, Izrael krši 2. člen Pridružitvenega sporazuma z EU, ko gre za človekove pravice. Uporabiti moramo vsa orodja, ki so nam na voljo, da ustavimo izraelske kršitve zoper človekove pravice palestinskega prebivalstva. Slovenija bo podprla sprejem vseh možnih razpoložljivih ukrepov na ravni EU, smo za polni suspenz Pridružitvenega sporazuma EU z Izraelom," je poudarila ministrica Fajon. Po njenih besedah je Slovenija večkrat pozvala tudi k trgovinskim sankcijam, embargu na orožje, popolni prepovedi uvoza iz naselij, pa tudi k ciljno usmerjenim sankcijam proti nasilnim naseljencem in vsem, ki jih podpirajo, vključno z izraelskimi ministri, začenši z Benom Gvirjem in Smotrichom.

Ministrica Fajon je pohvalila prizadevanja visoke predstavnice za izboljšanje humanitarnih razmer v Gazi in pozval k takojšnji uveljavitvi sporazuma z Izraelom. "Človeško trpljenje in žrtve niso sprejemljivi, zlasti pri distribuciji humanitarne pomoči. Zaščita civilistov mora biti na prvem mestu." Pozvala je Evropsko komisijo, da čim prej pisno odgovori na zahtevo Belgije skupaj s Slovenijo in osmimi zunanjimi ministri za pisno, podrobno analizo posledic svetovalnega mnenja Meddržavnega sodišča (julij 2024) s strani Komisije, ki bi vsebovala konkretne predloge ukrepov za zagotovitev popolne skladnosti z EU. "Slovenija ponovno potrjuje, da je rešitev dveh držav edina izvedljiva dolgoročna rešitev. Kot aktivni član Globalnega zavezništva za rešitev dveh držav pozdravljamo napoved, da bo preložena mednarodna konferenca potekala konec julija," je izjavila slovenska zunanja ministrica

Glede nedavnega zaostrovanja med Izraelom in Iranom je ministrica Fajon poudarila, da je ključnega pomena nadaljnja deeskalacija in vrnitev k pogovorom o jedrskem programu, pri čemer je potrebno še naprej skupaj pritiskati na vse strani, naj bodo čim bolj zadržane, spoštujejo svoje zaveze in spoštujejo mednarodno pravo. Hkrati je izrazila zaskrbljenost zaradi nedavne odločitve predsednika Pezeshkiana, da začasno prekine sodelovanje z IAEA, in podporo Slovenije za vsa prizadevanja E3 za zagotovitev ponovnega sodelovanja Irana z Agencijo.

V nadaljevanju je Svet EU za zunanje zadeve obravnaval situacijo v Gruziji, pri čemer je Slovenija podprla predlagane ciljne ukrepe v okviru EU zaradi nazadovanja demokracije, kršitev človekovih pravic v Gruziji, hkrati pa je izrazila nadaljnjo podporo demokratičnim in evropskim aspiracijam gruzijskega prebivalstva. Slovenija obsoja nesorazmerno uporabo sile proti mirnim protestnikom ter aretacije in politično motiviran pregon novinarjev, aktivistov in opozicijskih politikov.

Na predvečer zasedanja ministrov EU za zunanje zadeve se je ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon udeležila 5. ministrskega srečanja med EU, državami članicami EU in desetimi partnerskimi državami južnega sosedstva v okviru Evropske sosedske politike (Alžirija, Egipt, Izrael, Jordanija, Libanon, Libija, Maroko, Palestina, Sirija, Tunizija). Osrednji cilj ministrskega srečanja je razprava o možnostih za krepitev partnerstva glede na spreminjajočo se geopolitično sliko ter skupne izzive in interese, na osnovi katerih bo oblikovan nov strateški dokument – Novi pakt za Sredozemlje. Ministrica, tudi v vlogi predsedujoče skupine sredozemskih EU držav članic - MED 9, se je zavzela za oblikovanje ambicioznega in strateško usmerjenega dokumenta, ki bo odražal skupne interese in potrebe vseh sredozemskih partnerjev. Slovenija v okviru krepitve odpornosti in izgradnje kapacitet v Sredozemlju poudarja tri širša prednostna področja: okoljsko trajnost in varnost, regionalno stabilnost ter razvoj človeškega kapitala, zlasti z vidika mladih, žensk in izobraževanja, pri čemer je zlasti pomembno sodelovanje pri podnebnih ukrepih, vodni odpornosti, trajnostnem kmetijstvu, digitalni preobrazbi in mobilnosti študentov ter krepitvi akademskih in raziskovalnih povezav prek različnih mehanizmov kot so Mehanizem za mobilnost v Mediteranu (MMM), predlagan v okviru držav MED9, Evro-sredozemska univerza EMUNI in program Erasmus+.

Ministrica Fajon je sodelovala tudi na neformalnem zajtrku z ministrom za zunanje zadeve Moldavije Mihaiem Popșoiem, ki je bil namenjen razpravi po izvedbi prvega vrha EU-Moldavija 4. julija v Kišinjevu, o razvoju dogodkov pred parlamentarnimi volitvami 28. septembra, tudi v luči okrepljenih ruskih hibridnih aktivnosti; ter o podpori krepitve demokratične odpornosti države, tudi preko nadaljnjih uvrstitev na seznam sankcij v zvezi z dejanji, ki destabilizirajo Republiko Moldavijo. Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon se je v sredini junija letos mudila na prvem obisku v Moldaviji od začetka svojega mandata, kjer je na srečanju z visokimi predstavniki države v Kišinjevu izrazila podporo Slovenije pri moldavskih prizadevanjih na poti v Evropsko unijo.