Naš cilj je hitra in učinkovita, vendar kakovostna sanacija

Uvodoma je državni sekretar in vodja Službe Vlade RS za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Šefic na celovito povzel podatke o posledicah največje naravne nesreče v zgodovini Slovenije ter izpostavil takojšnje ukrepe, ki so omogočili hitro sanacijo tako fizičnim osebam, lokalnim skupnostim, kmetijam in gospodarstvu. Ukrepi so, po dveh letih, ocenjeni kot pravočasni, učinkoviti in ustrezni glede na sam obseg nesreče. To je bilo omogočeno zaradi hitrega odziva Vlade, ki je nemudoma pristopila k spremembi in dopolnitvi Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, sprejetju interventnega zakona in Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev ter njunih novel v skladu s potrebami za učinkovito izvajanje sanacije. Slovenija je doslej za obnovo namenila nekaj več kot 1,16 milijarde evrov. Z letom 2025 pa se je pričelo tudi s črpanjem  sredstev iz Sklada za obnovo, v katerem je bilo zbranih 758 milijonov evrov. Posebej je bila predstavljena pomoč ljudem za obnovo stanovanj ter število obravnavanih vlog.

Na seznamu za odstranitev objektov zaradi nevarnosti poplav in plazov je trenutno skupno 343 objektov. Za 201 objekt so bile lastnikom že izplačane odškodnine v skupni vrednosti okoli 64 milijonov evrov, za preostale postopki še tečejo. Pri vseh postopkih je posebej pomembna predvsem  tudi odzivnost upravičencev in njihovo aktivno sodelovanje.

Predstavljeni so bili ukrepi drugih državnih organov, kot je sanacija državne infrastrukture, vodotokov, ukrepi za pomoč gospodarstvu in kmetijstvu ter ostale aktivnosti, ukrepi oziroma projekti.  

Državni sekretar za okolje, prostor, podnebje in dialog z nevladnimi organizacijami v Kabinetu predsednika vlade Jure Leben je predstavil rešitve iz predloga novele Zakona o obnovi, razvoji in zagotavljanju finančnih sredstev, ki jo je v tem tednu sprejela vlada in bo predvidoma prihodnji teden obravnavana v Državnem zboru.

Vodja Državne tehnične pisarne Mitja Pekeč je predstavil obseg in zahtevnost njihovega dela. Državna tehnična pisarna je pregledala 656 objektov fizičnih lastnikov ter 612 mostov in premostitvenih mostov objektov v 18 občinah. Pregledali so okoli 400 plazov, ki so ogrožali stanovanjske objekte. Za 17 velikih plazov je bilo dogovorjeno, da jih prevzame Direkcija RS za vode, saj njihova obsežnost presega zmogljivosti občin, v katerih se nahajajo.

Tomaž Javornik iz DSU, družbe za svetovanje in upravljanje, d.o.o., je pojasnil postopek sklepanja pogodb ter predstavil izzive, s katerimi se srečujejo. Pri tem je posebej izpostavil postopek prevzema ter odstranitve objekta. Doslej sta bila porušena dva objekta, oba na Koroškem, trenutno pa je v teku odstranitev 11 objektov. Vsi upravičenci imajo po podpisu pogodbe, skladno z pogodbenimi določili, pravico ostati v objektu 12 mesecev (z možnostjo podaljšanja) oziroma dokler si ne zagotovijo novega prebivališča, zato se časovnica odstranitev povsem prilagaja posameznikom.

Sledil je ogled objekta na Koroškem Selovcu v Občini Ravne na Koroškem, ki je bil na seznam za odstranitev zaradi grozečega plazenja hriba, na katerem stoji, dodan naknadno. Obravnava objekta se je v Službi za obnovo za poplave in plazove pričela 29. 11. 2024, ko smo prejeli strokovno mnenje. Sledila je obravnava slednjega na Svetu za obnovo, nato javna razgrnitev osnutka sklepa, sprejem na Vladi, nato cenitev objekta. Pogodba je bila podpisana in posredovana v izplačilo 27. 5. 2025.

Ob zaključku terenskega obiska je sledil ogled gradbišča novega Kulturnega centra Ravne na Koroškem, saj je bil stari objekt v poplavah avgusta 2023 popolnoma uničen.

V izjavi za medije je državni sekretar poudaril: "Naš cilj je hitra in učinkovita, vendar kakovostna sanacija." Ocenil je, da stvari tečejo v pravo smer, da je situacija danes "neprimerno boljša kot pred dvema letoma" ter da je Slovenija tudi v primerjavi s tujimi državami, ki so se soočile s podobnimi situacijami, uspešna in jih deloma tudi "prehiteva". V vsakem delčku in koraku celotne obnove pa je predvsem pomembno zagotoviti boljšo pripravljenost ter večjo odpornost na sedanja in bodoča tveganja, ki nam jih prinašajo podnebne spremembe. Zato je izjemno pomembno, da bodo vsi ukrepi kos izzivom prihodnosti.

Državni sekretar in vodja Službe za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Šefic je sicer na včerajšnji seji Vlado Republike Slovenije seznanil s celovito informacijo o opravljenem delu na ključnih področjih sanacije in učinkih sprejetih ukrepov. Vlada Republike Slovenije je ocenila dosedanje ukrepe, projekte in aktivnosti kot uspešne, ministrice in ministri so ocenili delo vseh sodelujočih v sanaciji kot dobro. Vlada je na predlog SOPP sprejela sklep, s katerim je naložila ministrstvom in službam, da v skladu s svojimi nalogami in pristojnostmi ter sprejetimi programi sprejmejo dodatne ukrepe, s katerimi bi pospešili vse aktivnosti z namenom, da se sanacija zaključi v predvidenem roku. Služba za obnovo po poplavah in plazovih bo o poteku sanacije ponovno poročala vladi konec septembra.

Fotografije so na voljo na vladnem Flickrju: https://www.flickr.com/photos/vladars/albums/72177720327486734/
Video material je na voljo: https://ocean.vlada.si/sharing/ScII3BThs
Geslo: BriefingPoplave