Svet Združenih narodov za človekove pravice je sklenil svoje 59. zasedanje

V ospredju zasedanja je bila obravnava enakosti spolov in kritičnih razmer človekovih pravic v posameznih državah, posebej na okupiranih palestinskih ozemljih v luči poročila posebne poročevalke Francesce Albanese.

Tokratno zasedanje je bilo primarno namenjeno obravnavi položaja žensk in deklic in enakosti spolov, kar se odraža v sprejemu številnih resolucij, ki si prizadevajo za celovito krepitev pravic žensk in deklic ter preprečevanje njihove diskriminacije in nasilja nad njimi. Svet je obravnaval tudi pobudi o odpravi ekonomskih nesorazmerij med spoloma in ustrezni obravnavi pohabljanja ženskih spolovil na globalni ravni.

Z osrednjo temo tokratnega zasedanja je sovpadel tudi mednarodni dan žensk v diplomaciji, s poudarkom na premagovanju ovir za vodilno vlogo žensk v mirovnih procesih. Obeležitev mednarodnega dneva v okviru Sveta je bila vzpostavljena na predlog Slovenije in držav iz vseh regij sveta na njegovem 58. zasedanju.

Na zasedanju so potekale razprave o stanju človekovih pravic v posameznih državah, med drugim v Afganistanu, Ukrajini, Belorusiji, na okupiranih palestinskih ozemljih, v Sudanu in Mjanmaru. Svet se je seznanil z nedavnim poročilom preiskovalne komisije za okupirana palestinska ozemlja, ki ugotavlja, da je bilo od 7. oktobra 2023 na območju Gaze poškodovanih ali uničenih sedemdeset odstotkov šol ter več kot polovica verskih in kulturnih ustanov. Veliko pozornosti je bilo namenjeno predstavitvi poročila posebne poročevalke Francesce Albanese o korporativni odgovornosti za hudodelstva v Gazi.

Svet se je seznanil tudi s poročiloma o stanju človekovih pravic na začasno zasedenih ozemljih Ukrajine, ki opozarjata na nadaljevanje kršitev mednarodnega prava človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava s strani Ruske federacije, vključno z dokumentiranimi primeri mučenja, spolnega nasilja ter drugih oblik okrutnega in nečloveškega ravnanja.

Slovenija je kot članica Varnostnega sveta OZN na zasedanju izpostavljala vprašanja spoštovanja človekovih pravic po svetu. Poleg razprav o razmerah v Ukrajini in na okupiranih palestinskih ozemljih je sodelovala tudi pri obravnavi stanja človekovih pravic v Afganistanu, Belorusiji, Srednjeafriški republiki, Demokratični republiki Kongo in Mjanmaru. Skupaj z državami članicami EU je vložila resolucijo o stanju človekovih pravic v Eritreji.

Na tematskih razpravah je Slovenija sodelovala z izjavami na temo spolne usmerjenosti in spolne identitete ter diskriminacije žensk in deklic. Na panelni razpravi o uresničevanju pravice do varne pitne vode in sanitarij je v imenu preko-regionalne skupine držav podala izjavo o pomenu vključevanja človekovih pravic v priprave na svetovno Konference ZN o vodi, ki bo potekala leta 2026. Skupaj z Avstrijo, Lihtenštajnom in Švico je sodelovala v razpravi o spodbujanju in varstvu pravice do svobode mnenja in izražanja, z Avstrijo in Hrvaško pa v razpravi o človekovih pravicah v kontekstu podnebnih sprememb.

Na tokratnem zasedanju se je končal pregled stanja človekovih pravic v Sloveniji v okviru 4. kroga Univerzalnega periodičnega pregleda. Slovenija se je zavezala k učinkoviti implementaciji vseh sprejetih priporočil.

Ob robu zasedanja je Slovenija soorganizirala tri spremljevalne dogodke - ob svetovnem dnevu ozaveščanja o zlorabi starejših dogodek, osredotočen na preprečevanje zlorab starejših oseb v institucionalnem okolju, dogodek o okolju prijaznejših učnih načrtih ter sprejem, namenjen ozaveščanju o globalnih dosežkih ter izzivih na področju pravic deklic.