Skoči do osrednje vsebine
GOV.SI

V Sloveniji ponovno najden japonski hrošč

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) obvešča, da je bila potrjena najdba japonskega hrošča v okolici lanskoletne najdbe v občini Lukovica. Škodljivec je uvrščen na seznam karantenskih škodljivih orgazmov rastlin, zato je ob njegovi najdbi treba izvajati predpisane ukrepe za preprečevanje nadaljnjega širjenja.
Številni hrošči na napol posušenih listih vinske trte

Avtor: DISAFA, Univerza v Torinu

1 / 4

Japonski hrošč je bil najden v treh feromonskih pasteh južno od avtocestnega počivališča Lukovica. Na tem mestu je bil ulovljen v past že v lanskem letu, kamor je bil najverjetneje zanesen z vozilom z območja severne Italije, kjer je ta škodljivec razširjen. Za preprečevanje širjenja je UVHVVR določila razmejeno območje, ki vključuje napadeno območje in varovalni pas, kjer se bodo izvajali dodatni ukrepi. UVHVVR bo v sodelovanju s strokovnimi službami okrepila spremljanje prisotnosti japonskega hrošča s postavitvijo dodatnih feromonskih pasti in z vizualnimi pregledi.

Napadeno območje obsega del območja občine Lukovica, varovalni pas pa poleg dela te občine zajema še dele občin Kamnik, Domžale, Moravče in Dol pri Ljubljani. 

UVHVVR prebivalce poziva, naj bodo pozorni na morebitno prisotnost japonskega hrošča in poškodbe rastlin, ki jih povzroča. Vsak sum naj z ustreznimi fotografijami sporočijo strokovnim službam ali neposredno UVHVVR.

V primeru večjega števila najdb bo UVHVVR sprejela dodatne ukrepe za preprečevanje širjenja škodljivca.

Japonski hrošč izvira iz severovzhodne Azije, od koder je bil zanesen v Ameriko in Evropo. Razširjen je v Piemontu in Lombardiji v Italiji ter v kantonu Ticino v Švici, od tam pa se prek kamionov, osebnih avtomobilov, vlakov ali letal redno prenaša kot slepi potnik na druga območja. Ko se vozilo ustavi, hrošči izletijo in poiščejo gostiteljske rastline v bližini. Posamezne hrošče so že večkrat našli v feromonskih pasteh tudi drugod po Italiji, v Švici in Nemčiji.

Škodljivec napada več kot 300 vrst gojenih in samoniklih rastlin. Hrošči objedajo liste, cvetove ali plodove vinske trte, koruze, češnje, breskve, nektarine, jablane, leske, aktinidije, fižola, soje, javorja, bresta, lipe, divjega kostanja in še številnih drugih rastlin. Ličinke se razvijajo v zemlji, kjer delajo škodo z objedanjem korenin travne ruše.

Domorodne vrste hroščev, ki jih lahko zamenjamo za japonskega hrošča.