Vlada razpisa posvetovalnega referenduma o povišanju obrambnih izdatkov ne podpira

Skupina poslank in poslancev, s prvopodpisanim dr. Matejem T. Vatovcem, je na Vlado Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Vlada) naslovila predlog za razpis posvetovalnega referenduma o povišanju obrambnih izdatkov Republike Slovenije. Predlagatelji v obrazložitvi predloga navajajo, da bi Republika Slovenija pod pritiski zveze NATO na eni in Evropske unije  na drugi strani po predvidevanjih morala povečati obrambne izdatke na 3 odstotke bruto domačega proizvoda ter jih ohranjati na tej ravni vse do leta 2040. Predlagatelji menijo, da je treba v času zaostrovanja mednarodnih odnosov in nevarne tekme v oboroževanju vztrajati na jasnem mirovniškem stališču ter zunanjo politiko graditi na načelih solidarnosti, spoštovanja človekovih pravic in mirnega sožitja med narodi – ne na logiki oboroževanja in podrejanjem interesov Nata in drugih vojaških sil. Nadalje navajajo, da predlog posvetovalnega referenduma temelji na vprašanju, ki ima dolgoročne politične, finančne in varnostne posledice ter presega ovir rednega zakonodajnega postopka. Po njihovem mnenju gre zato za odločitev, o kateri bi morala odločati celotna družba.

Vlada Republike Slovenije meni, da zaradi povečane nepredvidljivosti in znatnega poslabšanja mednarodnega varnostnega okolja, trajajoče vojne v Evropi, izrazito negativnimi prihodnjimi varnostnimi trendi, z multiplikativnimi in čezmejnimi varnostnimi učinki, se Vlada zaveda svoje odgovornosti za zagotavljanje razvoja in ustrezne pripravljenosti obrambnega sistema Republike Slovenije. V tem okviru je ustrezno, povečano in premišljeno investiranje v obrambo ter bolj ambiciozen razvoj nacionalnega obrambnega sistema ključnega pomena, še posebej z vidika zapolnitve desetletne razvojne vrzeli na področju obrambe, ki je nastala zaradi podhranjenosti in nezadostnih vlaganj v lastno varnost in obrambo v preteklosti.

Razpis posvetovalnega referenduma o povišanju obrambnih izdatkov bi bil po mnenju Vlade v nasprotju z nacionalnovarnostnimi in obrambnimi interesi ter temeljnimi strateškimi in planskimi dokumenti Republike Slovenije na področju obrambe in varnosti, ki so bili sprejeti v Državnem zboru Republike Slovenije. Prav tako je v nasprotju z že sprejetimi odločitvami in ukrepi Vlade o krepitvi odpornosti države in družbe, o izgradnji potrebnih zmogljivosti Slovenske vojske in doseganju stanja pripravljenosti, ki omogočajo izvajanje njenega zakonsko določenega temeljnega poslanstva, to je pripravljenost za nacionalno obrambo samostojno, kot tudi v okviru kolektivnih zavezniških prizadevanj. Poleg tega bi tovrstne odločitve korenito posegle v verodostojnost Republike Slovenije kot članice zavezništva ter izpolnjevanje skupaj dogovorjenih zavez, ambicij in ciljev Nata ter Evropske unije na področju kolektivne obrambe ter skupne obrambne in varnostne politike.

Zavezanost in pomen članstva Republike Slovenije v Natu in Evropski uniji se odražata v Resoluciji o strategiji nacionalne varnosti, ki je bila sprejeta 2019, ter tudi v prenovljeni Strategiji zunanje politike Republike Slovenije sprejeti na Vladi decembra 2024, ki med drugim jasno opredeljuje, da je Nato, ustanovljen na podlagi skupnih vrednot, ključni okvir za zagotavljanje nacionalne varnosti Republike Slovenije ter temelj evropske varnosti in obrambe. Nujnost vlaganj v lastno obrambo, ter prispevanje h kolektivni obrambi v Natu in skupni obrambni in varnostni politiki Evropski uniji je treba razumeti tudi z vidika vseh pozitivnih koristi in varnostnih zagotovil, ki jih Republika Slovenija prejema pod okriljem kolektivne varnosti in obrambe.

Vlada hkrati poudarja, da se ustreznega vlaganja v lastno varnost ter dosledno izpolnjevanje mednarodnih zavez ne sme namerno in napačno prikazovati kot odmik od tradicionalne nacionalne mirovne politike, ki ostaja glavna vrednota, temelj in središče nacionalnovarnostne politike Republike Slovenije. V tem okviru Vlada dosledno sledi določbi 124. člena Ustave Republike Slovenije in izhaja iz mirovne politike ter kulture miru in nenasilja pri zagotavljanju varnosti. Pri temu pa se Republika Slovenija ne bo odrekla pravici do samoobrambe, ki izhaja iz 51. člena Ustanovne listine Organizacije združenih narodov, kar v praksi pomeni da je treba nacionalno in skupno obrambno sposobnost ustrezno krepiti, se ustrezno pripraviti in organizirati, vanjo ustrezno investirati ter zahtevane ukrepe pripravljati in izvajati že v miru.

V povezavi z navedbo, da bi povečanje obrambnega proračuna glede na omejene proračunske vire pomenilo zmanjšanje sredstev na drugih področjih oziroma povečanje javnofinančnih obremenitev Vlada pojasnjuje, da so vlaganja v lastno nacionalno obrambo, varnost in odpornost, ključni temelji in glavni predpogoj za delovanje vseh ostalih podsistemov države in družbe. Vlada izpostavlja, da ob ugodni gospodarski rasti posamezne proračunske politike niso konkurenčne, ampak medsebojno komplementarne.

Vlada prepoznava, da se raven obrambnih izdatkov, ob upoštevanju močno poslabšanih varnostnih razmer, v celotni Evropi in v vseh zaveznicah Nata znatno in pospešeno povečuje, da se hkrati povečuje število držav, ki že presegajo obrambne izdatke na ravni 2 % BDP, in da naj bi v letošnjem letu ta mejnik dosegle praktično vse zaveznice, vključno z Republiko Slovenijo. Obramba postaja ena ključnih prioritet Evropske unije, ki bo pospešila mobilizacijo potrebnih instrumentov in financiranja z namenom pomagati državam članicam pri povečanju izdatkov za obrambo in okrepiti evropsko obrambno industrijo.

Vlada se glede varnosti in obrambe do svojih državljank in državljanov obnaša državotvorno in odgovorno. Pri tem se zaveda, da bodo nekateri ukrepi in posledice spremenjenih ali povečanih prioritet na področju nacionalne obrambe vključevali tudi določene politično manj priljubljene ukrepe, ki pa so vitalnega pomena za varnost in obstoj naše države. Pri tem bi radi poudarili, da povečanje obrambnih izdatkov ne bo imelo posledic na najranljivejše skupine prebivalstva. Vlada si prizadeva za namenjanje smiselnega obsega finančnih virov tudi za področja, ki imajo potencialno možnost dvojne rabe. 

Nova Resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040 poleg obsežnega in nujnega investiranja v modernizacijo Slovenske vojske, tako predvideva tudi usklajena prizadevanja za nadaljnji razvoj in krepitev nacionalne obrambne industrije. Ob tem bodo višjega financiranja deležni tudi širši vidiki obrambe države, kjer se ne bo razvijalo samo vojaških zmogljivosti, ampak širše vidike obrambe, varnosti ter odpornosti države in družbe. Pri črpanju sredstev za nacionalno obrambo pa se lahko naslonimo tudi na obstoječe in razvijajoče se različne mehanizme in načine financiranja področja obrambe (tudi v okviru Evropske unije).

Vsakršno prihodnje povečanje obrambnih izdatkov bo temeljilo na zelo skrbnem in finančno smotrnem načrtovanju modernizacije Slovenske vojske, pri čemer bo pri razvoju zmogljivosti smiselno in nujno potrebno tudi vključevanje domačega znanja, gospodarstva in industrije.

Vlada si ne zakriva oči pred dejstvom, da je Republike Slovenija pred številnimi izzivi tako na demografskem, okolijskem, gospodarskem, zdravstvenem in drugih področjih, kar se ne nazadnje odraža tudi v Akcijskem načrtu Vlade Republike Slovenije za krepitev odpornosti države in družbe, aktivnosti katerega bodo prav tako prispevale k povečanju nacionalne pripravljenosti in odpornosti, hkrati pa v primerih kot je npr. zdravstvo, prispevale k večji dostopnosti storitev za prebivalstvo in obenem zadostile potrebam Slovenske vojske ter zagotavljale podporo njenemu delovanju.

Glede uporabe podatkov iz različnih javnomnenjskih raziskav Vlada poudarja, da je omenjene informacije treba analizirati celostno, v ustreznem kontekstu ter upoštevajoč večletne trende. Brez tega in s povzemanjem zgolj določenih informacij so omenjene raziskave lahko zavajajoče. Vlada prepoznava, da je v okviru analize preteklih javnomnenjskih raziskav Nata možno jasno prepoznati, da večina prebivalcev Republike Slovenije tudi nadalje podpira članstvo v Natu, izraža zaskrbljenost nad možnostjo vojne v eni od držav Nata, meni, da vojna v Ukrajini vpliva na slovensko varnost, ter prav tako meni, da je Nato pomemben za prihodno varnost Republike Slovenije.

Analize trendov in primerjava javnomnenjskih raziskav iz obdobja pred vojno v Ukrajini do danes jasno prikazujejo trend znatnega povečevanja tistih, ki podpirajo povečanje vlaganj v obrambo (delež pozitivno opredeljenih je močno povečan) ter znaten padec tistih, ki zagovarjajo zmanjšanje investicij v obrambo (delež teh se je v tem obdobju skoraj prepolovil). Ti trendi javnega mnenja jasno kažejo, da se prebivalci Republike Slovenije zelo jasno zavedajo drastičnih sprememb v varnostnem okolju, negativnih posledic vojne v Ukrajini tudi za varnost Republike Slovenije ter da pozitivno prepoznavajo pomen in nujnost investiranja v lastno obrambo.

Raziskave javnega mnenja in njeni večletni trendi prav tako kažejo na zgodovinsko pravilno referendumsko odločitev iz leta 2003, ki je vodila v članstvo Republike Slovenije v Natu in Evropski uniji, kot temeljnih organizaciji za zagotavljanje varnosti, obrambe, blaginje in prosperitete Republike Slovenije. To trditev lahko dodatno podkrepimo z nedavnim članstvom tradicionalno (vojaško) nevtralnih Finske in Švedske v zavezništvu, ki sta prepoznali, da Nato predstavlja izredno močna varnostna zagotovila usmerjena v odvračanje agresije na katerokoli zaveznico.

Upoštevajoč vse navedeno Vlada poudarja, da predlog za izvedbo posvetovalnega referenduma o povišanju obrambnih izdatkov Republike Slovenije, kot ga predlaga skupina poslancev stranke Levica s prvopodpisanim dr. Matejem T. Vatovcem, iz vsebinskih, geopolitičnih in nacionalnovarnostnih razlogov ni primeren ter ga ne podpira.

Vir: Ministrstvo za obrambo