Premier dr. Golob: Naša odgovornost je, da zagotovimo, da Slovenija ostane varna država

Ključna tema letošnjega zasedanja je deklaracija o obrambnih izdatkih.

V izjavi za medije pred začetkom zasedanja je predsednik vlade izpostavil pomen zagotavljanja varnosti Republike Slovenije. "Slovenija je trenutno po vseh mednarodnih lestvicah varna država. Naša odgovornost je, da zagotovimo, da to tudi ostane," je poudaril premier dr. Golob.
 
Slovenija namreč ohranja svoje mesto med prvimi desetimi na Global Peace Index (9. mesto), kar odraža dolgoročno regionalno stabilnost in učinkovito domače upravljanje. Ima nizko stopnjo nasilnih kaznivih dejanj, minimalno politično nestabilnost in omejeno vojaško sodelovanje.

V nadaljevanju izjave je pozdravil nedavno sprejeto Resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040, za katero je dejal, da izpolnjuje pričakovanja zavezništva. "Pogajanja so bila težka in dolga. Lahko rečem, da so se naše priprave izkazale kot zelo učinkovite. Resolucija, ki smo jo sprejeli v državnem zboru pred nekaj tedni, v celoti izpolnjuje vsa pričakovanja zavezništva do Republike Slovenije," je poudaril.
 
Predsednik vlade je izpostavil, da je definicija upravičenih stroškov za obrambo in varnost v zaključnem tekstu deklaracije, ki bo sprejeta na današnjem vrhu zveze NATO v Haagu, razširjena: "Uspelo nam je razširiti definicijo, da varnost ni samo orožje, ampak tudi vse ostale prvine varnosti, zaščite in odpornosti. Zadovoljni smo, da smo uspeli koncept širše varnosti vnesti tudi v to deklaracijo. Zato tudi verjamemo, da je ta deklaracija v celoti poravnana z našimi cilji in ji zato ne bomo nasprotovali," je bil jasen premier dr. Golob.

V nadaljevanju je premier dodatno osvetlil pomen širšega razumevanja koncepta varnosti, ki vključuje tudi druge izzive sodobnega sveta. "To je za nas najbolj pomembno, ker moramo graditi odpornost družbe ne samo zaradi trenutnih zunanjepolitičnih razmer, ampak tudi zaradi priprav na podnebno krizo, tudi zaradi priprav na prehransko krizo, do katere lahko pride. Sedanja definicija izdatkov znotraj zavezništva pokriva tudi ta del," je dejal.

Premier dr. Golob je v sklepnem delu izjave ponovno opozoril na odgovornost, ki jo ima ta vlada do vseh državljank in državljanov Republike Slovenije pri zagotavljanju varnosti. "V zadnjih tednih je bilo ogromno nastopov za javnost. Kar šteje, je to, kar je Slovenija uspela izpogajati. Mi ne nastopamo, temveč imamo odgovornost do državljank in državljanov. In to je edino, kar šteje," je sklenil predsednik vlade dr. Robert Golob.

Slovenija ostaja zavezana skupni obrambni drži zavezništva, pri čemer jasno poudarjamo: vse, kar si želimo, je mir. 

Premier dr. Golob je pred vrhom Nata izpostavil, da Slovenija ostaja zavezana skupni obrambni drži zavezništva, pri čemer pa je kot ključno prioriteto in temeljno usmeritev jasno izpostavil prizadevanje za mir. Prav tako je dejal, da pozdravlja fleksibilnost, ki je bila dosežena pri definiciji potrebnih obrambnih izdatkov, ker lahko samo na ta način vsaka država učinkovito prispeva k varnosti, pa tudi k obrambni sposobnosti celotnega zavezništva. 

Slovenija je v pogajanjih o zaključnem tekstu deklaracije, ki bo sprejeta na vrhu zveze NATO v Haagu, dosegla vse, kar si je zadala. Obdobje za dvig obrambnih izdatkov je raztegnjeno na 10 let, definicija upravičenih stroškov za obrambo in varnost pa je zelo fleksibilna. Obenem bo že leta 2029 prišlo do pregleda smiselnosti teh zavez v luči takratnega strateškega okolja.

Za popolnitev bojnih zmogljivosti Slovenske vojske v okviru zavezništva NATO bo zadostovalo 2 % BDP, kot je zapisano tudi v Resoluciji o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040. Predlog Resolucije je potrdila vlada na 155. redni seji, nato še državni zbor. Zadovoljni smo torej, da je tekst deklaracije usklajen na način, ki pritrjuje usmeritvam in obsegu potrebnih sredstev že potrjenih v resoluciji.

Za vojsko in orožje bomo torej skupaj namenili 2 % BDP. Poleg tega se bo razliko do 3,5 % BDP (kar predstavlja temeljna obrambna vlaganja) namenilo programom dvojne rabe, kot so bolnice, ceste, mostovi, tuneli, železnice, kibernetska varnost in napredne tehnologije. Ta vlaganja so opredeljena v metodologiji NATA iz leta 2018, na čemer pa temelji tudi slovenska resolucija.

Dodatnih do 1,5 % (s čimer bo dosežen 5%) pa lahko vsaka članica NATA za krepitev odpornosti nameni po svoji presoji, med drugim za civilno zaščito, večnamenska zaklonišča, prehranska varnost in strateške rezerve, raziskave in razvoj in obrambne programe za slovensko industrijo, ki so podporne zmogljivosti za odpornost in varnost države.