Svetu EU razpravljal o poenostavitvah SKP ter dosegel dogovor o skupnem okviru za spremljanje gozdov

Prvi dan zasedanja so ministri obravnavali teme s področja kmetijstva. Dopoldne se je Svet EU seznanil z aktualnim stanjem mednarodne trgovine s kmetijskimi proizvodi in o tem razpravljal. Razprava se je osredotočila na ključna načela odločanja o liberalizaciji trgovine, kot so predhodna ocena vpliva, spoštovanje standardov EU pri pridelavi hrane, učinkoviti zaščitni mehanizmi in načelo vzajemnosti. Državna sekretarka Maša Žagar je poudarila pomen uravnoteženega pristopa in sorazmernosti, ki ohranjata odprtost trgovine, hkrati pa ščitita interese evropskih kmetov v občutljivih sektorjih ter upoštevata trajnostne in podnebne zaveze. Pozdravila je tudi uvedbo novega nadzornega mehanizma za preprečevanje nenadnih in motečih povečanj uvoza ter zaščito enotnega trga.

V popoldanskem delu so države članice EU nadaljevale razpravo o svežnju za poenostavitev skupne kmetijske politike (SKP), ki jim je bil predstavljen na prejšnjem zasedanju. Ker podrobna obravnava poteka na tehnični ravni, je bila razprava usmerjena predvsem na elemente, ki zahtevajo nadgradnjo. Državna sekretarka je dejala, da Slovenija podpira nadaljnja prizadevanja za poenostavitev SKP, ki krepijo njeno izvedljivost ob hkratnem ohranjanju okoljskih ambicij, zlasti za male, družinske in ekološke kmete. Ob tem je poudarila potrebo po dodatnih pojasnilih, predvsem glede enotnega nacionalnega organa za upravljanje podatkov SKP v prihodnjem programskem obdobju, ter pozvala k vključitvi poenostavitev na področju socialne pogojenosti. Strinjala se je, da je nujno čimprejšnje sprejetje ukrepov za začetek izvajanja v prihodnjem letu.

Drugi dan zasedanja je bil posvečen temam s področja ribištva, gozdarstva, veterine in zdravja rastlin. Svet EU se je seznanil s poročilom o stanju skupne ribiške politike in z načrtom ribolovnih možnosti za prihodnje leto. Slovenija podpira odgovorno in dolgoročno vzdržno upravljanje ribolovnih virov, zlasti v občutljivih območjih, kot sta Sredozemlje in Jadran. Pomembno je tudi uravnoteženo upoštevanje vseh treh stebrov trajnostnega razvoja – okoljskega, gospodarskega in socialnega – ter sprejemanje prilagojenih ukrepov, ki bodo upoštevali posebnosti malih ribiških flot. Poudarila je nujnost spoštovanja načela sorazmernosti in ohranjanja možnosti ribolova ključnih vrst v severnem Jadranu, skladno z veljavnimi mednarodnimi načrti upravljanja.

Svet EU je dosegel tudi dogovor glede skupnega okvira za spremljanje gozdov, ki bo omogočil enoten in celovit sistem poročanja o njihovem stanju v EU. V okviru intenzivne obravnave je Slovenija v sodelovanju s Skupino za gozdove +, ki ji letos predseduje, uspešno zastopala svoja stališča in jih vključila v kompromisni predlog predsedstva. Ob podaji skupne izjave Skupine za gozdove in Latvije je podprla predlog za splošni pristop, saj ta predstavlja uravnotežen in realen okvir, ki v ustreznem obsegu upošteva nacionalne pristojnosti in obstoječe sisteme zbiranja podatkov. Ključno je, da se priznava pomen obstoječih nacionalnih sistemov in spoštuje načelo nacionalne pristojnosti pri strateškem načrtovanju.

Obravnavanih je bilo tudi več informativnih točk (točke razno), in sicer o nekaterih konferencah oziroma srečanjih, ki so potekala v organizaciji predsedstva. Ob zaključku predsedovanja je predsedstvo poročalo o napredku pri nekaterih pomembnejših dosjejih, med drugim glede prevoza živali, rastlinskega razmnoževalnega materiala, novih genomskih tehnik, revizije skupne ureditve trgov za krepitev položaja kmeta v verigi ter čezmejnega sodelovanja pri boju proti nepoštenim trgovinskim praksam.

Med pobudami je Slovenija, ob podpori večjega števila držav članic, podprla poziv Francije Evropski komisiji k pripravi ocene vplivov in reviziji uredbe o maksimalnih mejah ostankov pesticidov (MRL – maksimalne referenčne vrednosti) do konca leta 2025, z namenom uskladitve uvoznih standardov z evropskimi zaradi varstva zdravja in okolja. Podprla je tudi pobudo Avstrije, ki jo je prav tako podprlo več držav članic, naj se sprejmejo nujni ukrepi za trajnostno in konkurenčno rabo fitofarmacevtskih sredstev v EU, z namenom zagotavljanja prehranske varnosti in spodbujanja inovacij.