Slovenija uradno postala 25. polnopravna članica Cerna

»Polnopravno članstvo Slovenije je izjemno priznanje naši znanosti, raziskovalkam in raziskovalcem. Poleg tega potrjuje in krepi ugled Slovenije kot države, ki svojo prihodnost gradi na znanju in znanosti. Poleg naravnih lepot je znanje edino pravo naravno bogastvo naše države, zato smo za znanost, raziskave in inovacije namenili rekordna finančna sredstva. Da bo tako tudi naprej, smo v zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti zapisali obvezo o letnem povečevanju sredstev za ta področja,« o izjemnem dosežku Slovenije pravi minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič.

Slovenske znanstvenice in znanstveniki dobro poznajo Cern. »S Slovenijo nas povezuje dolgoletno sodelovanje. Njene znanstvenice in znanstveniki že desetletja sodelujejo na projektu Atlas,« je ob novici o polnopravnem članstvu Slovenije sporočil predsednik Sveta Cerna Costas Fountas. In Cern ceni slovensko znanje; Andrej Gorišek z Instituta »Jožef Stefan« je tako marca letos prevzel vlogo glavnega koordinatorja detektorja Atlas na trenutno vodilnem instrumentu Cerna –  velikem hadronskem trkalniku.

Slovenija solastnica ene najpomembnejših znanstvenoraziskovalnih infrastruktur na svetu

Kljub dolgoletnemu sodelovanju pa se je z 21. junijem s polnopravnim članstvom spremenilo nekaj bistvenega – Slovenija je postala solastnica Cernove znanstvenoraziskovalne infrastrukture, torej ene najpomembnejših znanstvenoraziskovalnih infrastruktur na svetu. »Zelo sem vesela, da lahko pozdravim Slovenijo v naši skupnosti polnopravnih članic. Država ter njene raziskovalke in raziskovalci bodo tako dobili nove priložnosti na področju temeljnih raziskav, razvoja tehnologij, izobraževanja in usposabljanja,« je dejala generalna direktorica Cerna Fabiola Gianotti. Prav tako bo dobilo nove priložnosti za sodelovanje s Cernom gospodarstvo. Imelo bo neomejen dostop do javnih razpisov. Polnopravno članstvo pomeni tudi priložnosti za Slovence in Slovenke za zaposlitev v Cernu. V njem namreč ne delajo le znanstvenice in znanstveniki, saj potrebujejo tudi podporne službe.

3. julija dvig slovenske zastave

Ker je polnopravno članstvo velika čast, Cern vstop vsake nove članice obeleži s slavnostnim dvigom državne zastave. To bo ob prisotnosti političnega vrha Slovenije, vodstva Cerna in vabljenega občinstva v posebni ceremoniji v Ženevi v Cernu na Esplanade des Particules 3. julija, tik pred poldnevom dvignila Cernova častna garda.

Iz Slovenije se bodo slovesnosti med drugimi udeležili predsednik vlade Robert Golob, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič, državni sekretar za znanost in inovacije ter član Sveta Cerna Jure Gašparič in veleposlanica v Ženevi Anita Pipan. Na slovesnost so vabljeni tudi predstavniki visokošolskih in znanstvenoraziskovalnih institucij, gospodarstva ter politike.

Zanimivost: Slovenija je »že bila« polnopravna članica Cerna

Slovenija je posredno že bila Cernova polnopravna članica, pravzaprav bi lahko rekli, da je bila med ustanovnimi članicami. Med 12 državami, ki so leta 1953 podpisale ustanovni akt (organizacija je zaživela naslednje leto), je bila namreč tudi Jugoslavija, ki pa je leta 1961 izstopila iz Cerna. Slovenija se tako po 64 letih »vrača« kot polnopravna članica.

Sporočilo Cerna: Znanost za mir

Ideja o ustanovitvi Cerna se je rodila po drugi svetovni vojni, ko je skupina znanstvenikov sklenila, da se mora Evropa po vojni vrniti na zemljevid uglednih znanstvenoraziskovalnih območij, znanost pa se mora uporabljati izključno v miroljubne namene. Predanost znanosti in miroljubnosti se kaže tudi v odnosih v Cernu. V času hladne vojne je bil ena redkih organizacij, kjer so sodelovali znanstveniki in znanstvenice z Zahoda in takratne Sovjetske zveze. Cern je zato s svojim delom in sporočilom – »znanost za mir« – izjemno pomemben ne le za znanstveno skupnost, temveč za celoten svet.