Skoči do osrednje vsebine
GOV.SI

Slovenija z mednarodno delavnico odpira razpravo o vrednotenju intelektualne lastnine

Danes se je v Ljubljani začela dvodnevna mednarodna delavnica o vrednotenju intelektualne lastnine (IL). Slovenija je med prvimi državami v evropskem prostoru, ki se tega področja lotevajo sistematično.

Dogodek poteka v organizaciji Urada RS za intelektualno lastnino (URSIL), Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (angleško World Intellectual Property Organization – WIPO) in Korejskega urada za intelektualno lastnino (angleško Korean Intellectual Property Office – KIPO). Gre za prvo tovrstno delavnico v Sloveniji in eno prvih v regiji, ki jo spremljajo domači in tuji strokovnjaki.

Med udeleženci so predstavniki pisarn za prenos tehnologij, nacionalnega start-up konzorcija in drugih organizacij inovacijskega podpornega okolja. Dogodka se udeležujejo tudi predstavniki Ministrstva za finance, Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport.

Pred današnjim začetkom delavnice sta v torek potekala dva strokovna posveta s predstavniki slovenskih bank ter z revizorji in zasebnimi vlagatelji. Razpravljali so o izzivih komercializacije IL in možnostih uporabe IL kot sredstva za pridobitev financiranja, predvsem za mala in srednje velika podjetja (MSP), ki pogosto težje dostopajo do kapitala.

Državni sekretar mag. Dejan Židan je v uvodnem nagovoru poudaril: »Slovenija se zaveda pomena intelektualne lastnine v sodobnem gospodarstvu. Sprejeli smo nacionalno strategijo, z akcijskim načrtom opredelili potrebne aktivnosti in zdaj začenjamo s prvimi izvedbenimi koraki.«

Direktorica URSIL mag. Karin Žvokelj je dejala: »Naš cilj je ustvariti okolje, v katerem bo intelektualna lastnina prepoznana in ustrezno ovrednotena kot sredstvo, ki lahko služi tudi kot zavarovanje pri pridobivanju posojil in kot podlaga za investicije. Verjamemo, da lahko Slovenija postane primer dobre prakse v evropskem prostoru.«

Vodja Oddelka za komercializacijo intelektualne lastnine na WIPO Allison Mages je ob tem izpostavila: »Danes so pravice intelektualne lastnine in z njimi povezana neopredmetena sredstva pogosto najvrednejši del sodobnih poslovnih modelov, a njihova uporaba za financiranje je v večini sveta še vedno v povojih. S to delavnico želimo v Sloveniji okrepiti temelje za dosledno, verodostojno in strokovno vrednotenje teh sredstev, ki je ključno za razvoj financiranja, temelječega na intelektualni lastnini.«

Koraki naprej: dva pilotna projekta in strateško zasnovan okvir

Vsebinsko izhodišče delavnice predstavlja Nacionalna strategija za intelektualno lastnino do leta 2030, v katero je URSIL vključil tudi cilje in ukrepe na področju vrednotenja in financiranja IL. V zadnjih dveh letih so bili vzpostavljeni ključni kontakti z deležniki, oblikujeta se dva pilotna projekta – eden bo vzpostavil prenos znanja in preizkusil metode vrednotenja IL, drugi pa bo naslovil možnosti za vzpostavitev namenske kreditne linije za podjetja.

V četrtek se bo delavnica nadaljevala z razpravami o pravnih, institucionalnih in metodoloških vprašanjih ter primerih dobrih praks v Sloveniji in v tujini.

Z delavnico Slovenija ne le odpira strokovno razpravo, temveč postavlja tudi temelje za sistematičen razvoj področja, ki bo v prihodnje zahteval še veliko sodelovanja, znanja in praktičnih rešitev.

Ozadje in podatki

Po podatkih Urada Evropske unije za intelektualno lastnino (angleško European Union Intellectual Property Office – EUIPO) podjetja, ki intenzivno uporabljajo IL, ustvarijo 47 odstotkov BDP Evropske unije in 39 odstotkov vseh delovnih mest, ob tem pa beležijo višjo dodano vrednost.

WIPO ocenjuje, da vrednost neopredmetenih sredstev presega 80 bilijonov evrov, kar pomeni več kot polovico vsega premoženja podjetij na globalni ravni.

Tudi Evropska komisija je pred nekaj tedni v svoji Strategiji za enotni trg izpostavila, da je učinkovita raba pravic IL ključna za lažji dostop MSP do financiranja in za večja vlaganja v neopredmetena sredstva. Napovedala je tudi ukrepe za vrednotenje in komercializacijo IL.