Ponovno opozarjamo - Ne nasedajte goljufivim spletnim trgovinam in oglasom
Avtor: Photo by Kindel Media: https://www.pexels.com/photo/person-holding-bank-card-4482900/
Tako na spletu kot v tiskanih medijih se pojavljajo tudi oglasi za različne brezplačne izdelke, za katere se na koncu izkaže, da niso brezplačni. V oglasih lahko uporabljajo tudi imena znanih oseb ali zdravstvenih delavcev, brez njihovega soglasja. Za vsem tem stojijo neznani storilci, ukrepanje pa največkrat ni mogoče. Pri nakupovanju ste ves čas izpostavljeni goljufijam, v katerih ste lahko premoženjsko oškodovani ali pa vaše osebne podatke uporabijo za druge prevare.
Spletne trgovine z neznanimi ali lažnimi podatki o podjetju
Na socialnih omrežjih večina oglasov vodi do spletnih trgovin ali spletnih obrazcev, kjer opravite naročilo izdelka. Goljufi uporabljajo napredne algoritme ciljanja, ki prikazujejo oglas posamezniku večkrat na dan, pri tem navajajo, da gre za slovensko podjetje, kar vzbuja občutek varnosti. Kljub temu, da so oglasi in spletne strani v slovenskem jeziku, to še ne pomeni, da gre za slovenskega prodajalca. Na spletu je namreč na voljo vedno več brezplačnih prevajalnikov, ki omogočajo relativno lahko, hitro in vedno bolj kvalitetno prevajanje v večino najbolj razširjenih jezikov sveta. Največkrat privabljajo z izjemno nizkimi cenami ali visokimi popusti za izdelke priznanih blagovnih znamk. Obljubljajo 100 odstotno zadovoljstvo, plačilo po povzetju in možnost vračila izdelkov. Podatki o podjetju največkrat niso navedenih ali pa so izmišljeni, zato vračilo izdelkov ni mogoče.
Svetujemo, da pred nakupom preverite naslednje informacije:
- Poiščite podatke o prodajalcu: naziv podjetja, sedež podjetja, matična ali davčna številka, vpis v register, ti podatki vam lahko pomagajo pri preverjanju ali gre za legitimno podjetje. Slab znak je, če so podatki povezani s številnimi drugimi spletnimi stranmi. Na spletu so na voljo brezplačni dostopi do poslovnih registrov, kjer lahko preverite informacije.
- Pozorno poglejte jezik spletne strani: pri goljufivih spletnih straneh je še vedno mogoče najti pravopisne napake, nesmiselne povedi ali nedoslednost pri prevajanju, saj je preveden le del teksta spletne strani.
- Preverite domeno spletne strani: končnica .si ni zagotovilo, da gre za slovenskega trgovca. V praksi goljufi še vedno registrirajo največ domen s .top, .shop, .com ali .store končnicami, pojavljajo pa se tudi že domene s končnicami .si. Na spletni strani Whois Lookup (stran v angleščini) lahko preverite, kdaj je bila domena registrirana. Če je bila registrirana pred kratkim, bodite izjemno previdni. Domene s končnico .si lahko preverite na spletni strani Register.
- Reference drugih uporabnikov: v spletni brskalnik napišite ime trgovine in ji dodajte besedo prevara, goljufija ali scam. Na ta način boste prišli do informacij s strani drugih uporabnikov, ki so morda že imeli slabo izkušnjo s spletno stranjo.
- Plačilo po povzetju ne pomeni varnosti: kljub fizični dostavi lahko prejmete neustrezen izdelek ali celo prazen paket, denar pa ste že izročili dostavni službi, ki je največkrat v pogodbenem razmerju z drugo dostavno službo, zato denarja potrošniku ne more vrniti. Nekoliko varnejša je uporaba plačilnih sistemov (npr. PayPal) ali izbira plačil s plačilnimi karticami z možnostjo povratne obremenitve (t. i. chargeback).
Če ste v dvomu, ali gre za goljufijo ali ne, svetujemo da nakupa ne opravite!
Kam se obrniti ob sumu goljufije?
V splošnem velja, da se lahko potrošnik, kadar ima prodajalec sedež v Republiki Sloveniji, za informacije in pomoč pri uveljavljanju svojih pravic obrne na Tržni inšpektorat Republike Slovenije, ki je pristojen za nadzor nad spoštovanjem predpisov s področja varstva potrošnikov.
Če se prodajalec nahaja v drugi državi članici Evropske unije, lahko potrošnik za pomoč kontaktira Evropski potrošniški center Slovenija (ECC Slovenija) na e-mail naslovu ECCNET. Ta center je del mreže evropskih potrošniških centrov (ECC-Net), ki jo je vzpostavila Evropska komisija z namenom nudenja podpore potrošnikom pri reševanju čezmejnih potrošniških sporov v okviru enotnega evropskega trga. Enako velja v primerih nakupa pri prodajalcih, ki imajo sedež na Norveškem, Islandiji ali Združenem kraljestvu. Če potrošnik opravi nakup pri prodajalcu iz tako imenovane tretje države (tj. države, ki ni članica EU, EGP ali Združenega kraljestva), Evropski potrošniški center praviloma ne more posredovati, saj ne obstaja formalna pravna podlaga za sodelovanje z organi izven navedenega območja. V takšnih primerih se lahko potrošnik poskusi obrniti na nevladne potrošniške organizacije ali pristojne nadzorne organe v državi prodajalca, če so ti dostopni.
Če spora s tujim prodajalcem ni mogoče rešiti sporazumno, potrošniku praviloma ostane le možnost sodnega varstva, kar pa je v praksi pogosto povezano z visokimi stroški in nizko učinkovitostjo, zlasti kadar gre za prodajalce izven območja EU.
Bili ste žrtev goljufije, kaj zdaj?
Če je bilo plačilo izvedeno preko elektronskega plačilnega sistema (npr. PayPal), se obrnite neposredno na upravljavca plačilnega sistema in preverite možnosti za sprožitev postopka za vračilo sredstev. V primeru, da je bil nakup opravljen s plačilno kartico (npr. kreditno ali debetno kartico), se lahko obrnete na svojo banko oziroma izdajateljico kartice in preverite možnost uveljavljanja povratne obremenitve transakcije (t. i. chargeback), ki je namenjena zaščiti potrošnikov v primerih, ko blago ni bilo dostavljeno ali ne ustreza dogovorjenemu.
Če z zgoraj navedenimi ukrepi ne boste uspeli, se lahko, zaradi suma kaznivega dejanja obrnete na Policijo, ki je pristojna za obravnavo in pregon kaznivih dejanj. Predlog za pregon kaznivega dejanja lahko poda le oškodovanec.
Vaša prva zaščita je previdnost, zato Tržni inšpektorat vse potrošnike poziva, da ravnajo preudarno in premišljeno pri vseh oblikah spletnega nakupovanja.
Več o varnem spletnem nakupovanju na povezavi: