Po več kot desetih letih v Moldaviji obisk slovenske zunanje ministrice

Moldavijo je zadnji izmed slovenskih zunanjih ministrov leta 2011 obiskal Samuel Žbogar, zato je ministrica Fajon v Kišinjevu izrazila veliko zadovoljstvo, da se mudi na obisku. V pogovorih z najvišjimi predstavniki države je poudarila, da si bo Slovenija prizadevala za dodatno krepitev političnega dialoga in pospešitev sodelovanje med državama na področju gospodarstva.

Fajon se je srečala predsednico Maio Sandu, predsednikom parlamenta Igorjem Grosujem, s podpredsednikom vlade za reintegracijo Olegom Serebrianom in z guvernerko Narodne banke Moldavije Anco Dragu. S predsednico Moldavije sta govorili predvsem o evropski poti Moldavije, kjer je Fajon pohvalila napredek države in sprejete reforme, zlasti na področju pravne države, demokratičnih institucij, človekovih pravic, boja proti korupciji in gospodarskih reform. Povedala je, da je Slovenija Moldaviji na voljo z znanjem, ki ga ima na tem področju, in zagotovila podporo za naprej. Dotaknili sta se tudi perečega vprašanja vojne v Ukrajini, ki meji na Moldavijo. Slovenija bo še naprej pomagala preko razvojnih projektov - leta 2022 je ITF Ustanova za krepitev človekovih pravic skupaj z moldavsko partnersko organizacijo NGO Interaction začela z implementacijo projekta Medicinska in psihosocialna pomoč ukrajinskim otrokom beguncem v Moldaviji. Osnovni cilj projekta je bil nudenje medicinske in psiho socialne pomoči povečanem številu ukrajinskih otrok, njihovim staršem in starejšim spremljevalcem, ki so prebegnili in ostali vzdolž moldavsko-ukrajinske meje. Zaradi uspešno doseženih ciljev v letih 2022-2024 bo ITF tudi v obdobju 2025-2026 izvajal aktivnosti na tem področju. 

Strinjali sta se, da mora Evropa narediti več, da se najde pot za mir v Ukrajini.

S predsednikom parlamenta Grosujem je ministrica govorila predvsem o možnostih poglobitve sodelovanja na področju gospodarskega in okoljskega sodelovanja, turizma, obnovljivih virov, informacijske tehnologije v luči moldavijskega približevanja EU. Sogovornik je izpostavil slovensko znanje na področju spopadanja s klimatskimi spremembami, upravljanja z odpadki in krožnega gospodarstva ter dejal, da je Moldaviji Slovenija glede tega vzor.

Slovenija sicer v Moldaviji izvaja več projektov, med drugim projekt Trajnostno upravljanje gozdov v Republiki Moldaviji s pomočjo digitalnega orodja iForest, pri katerem so ključni cilji krepitev varstva okolja, razvoj digitalne podatkovne zbirke iForest, pogozdovanje ter ozaveščanje javnosti o pomenu trajnostnega upravljanja gozdov. Preko CEF (angleško Center of Excellence in Finance) Slovenija izvaja projekt z naslovom Narodna banka Moldavije – Institucionalna preobrazba v učečo se organizacijo, ki krepi zmogljivosti Narodne banke Moldavije na področju vseživljenjskega učenja, upravljanja znanja ter razvoja vodstvenih in mehkih veščin zaposlenih. Ob tem izvaja tudi projekt krepitev zmogljivosti Ukrajine in Moldavije na področju javnih financ in centralnega bančništva.

Ob obisku ministrice Fajon so vsi sogovorniki poudarili hvaležnost Sloveniji za prenos izkušenj v pogajalskem procesu za vstop v Evropsko unijo, pri čemer je podpredsednik vlade za reintegracijo Serebrian opomnil na septembrske volitve v Moldaviji, ki bodo ključne za nadaljnjo evropsko pot.

Na sestanku z guvernerko Narodne banke Moldavije Dragu je slednja izrazila veliko zadovoljstvo in hvaležnost Sloveniji za izvajanje projektov CEF in predstavila poglavitne izzive malega in odprtega gospodarstva na poti v EU.