Ministrica Fajon z Materami Srebrenice o pomenu ohranjanja spomina in ozaveščanja mladih
Ministrica Fajon na srečanju s predstavnicami Matere Srebrenice | Avtor: Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve
Srečanje je pomembno v luči letošnje 30. obletnice genocida v Srebrenici in odraža jasno zavezo Slovenije ohranjanju spomina na tragične dogodke, v katerih je med 11. in 22. julijem 1995 v Srebrenici bilo ubitih vsaj 8372 muslimanskih dečkov in moških. Hkrati gre za opomin, da se takšna grozodejstva več ne bi smela nikoli ponoviti.
Ministrica Fajon je s predstavnicami gibanja spregovorila o pomenu sprejemanja, pravičnosti in sprave. Ta sporočila so še posebej ključna v času čedalje večje politične polarizacije, netolerance in konfliktov, ki se pred našimi očmi stopnjujejo na številnih območjih po svetu. Kot je ministrica že večkrat izjavila, spremljamo ubijanje in stradanje civilistov v Gazi, ki ga moramo takoj ustaviti, če ne, bomo priča popolnemu izginotju palestinskega naroda, posledice bi bile nepopravljive in nepovratne za človečnost, mednarodni pravni red in male narode.
Ministrica Fajon je izkazala neomajno podporo naporom Mater Srebrenice in poudarila, da bi njihova pogum in vztrajnost morala biti v vzor vsem. “Vaša vztrajnost je pripomogla k temu, da grozote v Srebrenici niso padle v pozabo, temveč ostajajo živ opomnik pred nevarnostmi sovraštva in ignorance.” S sogovornicami so izpostavile pomen ozaveščanja o tragičnih dogodkih iz Srebrnice, zlasti mladih, da bi ohranjali spomin in preprečevali, da se ti tragični dogodki nikoli več ne ponovijo.
Ministrica je prav tako obvestila o dejavnostih Slovenije z namenom ozaveščanja: Slovenija je aktivno soustvarjala in od začetka podpirala resolucijo Generalne skupčine Združenih narodov, s katero je mednarodna skupnost maja 2024 razglasila 11. julij za mednarodni dan spomina na genocid v Srebrenici.
Gibanje Matere Srebrenice je leta 2002 ustanovila Hatidža Mehmedović, ki je izgubila moža in dva sina. Gospa Mehmedović je preminila leta 2018, gibanje pa od takrat nadaljujejo ostale ženske, katerih najbližji so bili ubiti v Srebrenici julija 1995.
Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je že leta 2004 v soglasni odločitvi odločilo, da je pokol moških prebivalcev enklave predstavljal genocid, zločin po mednarodnem pravu. Sodbo je leta 2007 potrdilo tudi Meddržavno sodišče, Slovenija pa je ena najaktivnejših držav, ki že skoraj tri desetletja izvaja spominski program za ohranjanje spomina nažrtve in ozaveščanje javnosti o pomenu preprečevanja takšnih zločinov v prihodnosti.