Slovenija postala država z najvišjo bonitetno oceno v skupini držav srednje in vzhodne Evrope

Zvišanje bonitetne ocene odraža močno in odporno majhno odprto gospodarstvo, preudarno upravljanje z javnimi financami ter zadovoljive zunanje rezerve. Kljub več zaporednim šokom v preteklih letih (pandemija COVID-19, energetski šok in poplave leta 2023), je vladi uspelo hitro konsolidirati javne finance, z javnofinančnim primanjkljajem pod 1 odstotkom v letu 2024. Tudi javni dolg še naprej hitro upada. Fleksibilnost pri financiranju državnega proračuna omogočajo na eni strani višje likvidnostne rezerve in na drugi strani vzpostavljen dostop do širokega spektra različnih mednarodnih finančnih trgov. Nadalje, k dobrobiti Slovenije pripomorejo tudi članstvo v evrskem območju, obvladljiva raven neto javnega dolga in učinkovita institucionalna ureditev.

Agencija poudarja tudi jasen napredek države pri gospodarski rasti; realni BDP je danes za tretjino višji kot pred desetimi leti, medtem ko se je realna produktivnost v predelovalnih dejavnostih (brez energetsko intenzivnih panog) od leta 2005 povečala za skoraj 70 odstotkov. V zadnjih treh letih so se javne finance dodatno okrepile zaradi močnega gospodarskega okrevanja, ki presega okrevanje večine primerljivih držav tako na regionalni kot tudi na globalni ravni.

V stabilnih obetih ocene se odraža pričakovanje agencije, da bosta slovensko gospodarstvo in javne finance v naslednjih dveh letih ostala še naprej odporna.