Svetovni dan varnosti hrane letos pod sloganom znanost v akciji
Avtor: FAO in WHO
Svetovni dan varnosti hrane je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila decembra 2018 z namenom ozaveščanja o pomenu varne hrane za zdravje ljudi, družbo in prihodnost. Varna hrana rešuje življenja, saj ni le bistveni element prehranske varnosti, temveč igra tudi pomembno vlogo pri zmanjševanju števila bolezni, ki se prenašajo s hrano. V svetu vsako leto 600 milijonov ljudi zboli za 200 različnimi bolezni, ki se prenašajo s hrano. Te bolezni najbolj ogrožajo revne in mlade, poleg tega pa letno povzročijo 420 000 smrti, ki bi jih lahko preprečili.
Pomen znanosti za varnost hrane
Letošnja tema želi opozoriti na pomen znanosti pri zagotavljanju varnosti hrane ter uporabe znanstvenih spoznanj, ki so ključna za zmanjševanje bolezni, znižanje stroškov in reševanje življenj. Globalizacija, podnebne spremembe, naravne nesreče, izbruhi bolezni in tehnološki napredek lahko ogrozijo varnost hrane in povzročijo hude posledice za javno zdravje in nacionalno gospodarstvo. Za preprečevanje tveganj je ključno nenehno spremljanje, izobraževanje in izboljševanje praks na vseh ravneh prehranske verige, znanstveni napredek pa omogoča boljše razumevanje tveganj in razvoj inovativnih metod za njihovo obvladovanje.
Na konferenci Varnost hrane: znanost v akciji, ki jo v ponedeljek, 9. junija 2025, organizirajo Državni svet Republike Slovenije, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, EFSA informacijska točka in European Declaration on Food, Technology and Nutrition network, bodo domači in tuji strokovnjaki predstavili vlogo znanosti pri varnosti hrane z globalnega, regionalnega in nacionalnega vidika.
Za varnost hrane smo odgovorni vsi
Vsi deležniki v prehranski verigi morajo dosledno spoštovati dobre prakse, dogovorjene smernice in uveljavljene standarde, ki temeljijo na znanstveni podlagi, ki pojasnjuje, kako in zakaj lahko pride do onesnaženja hrane ter kakšna tveganja za zdravje lahko prinaša. Varnost hrane se preverja skozi celovit sistem nadzora, v okviru katerega se sprejmejo tudi potrebni ukrepi.
Sprejeti ukrepi zagotavljajo, da živila, ki niso varna, ne pridejo v promet oziroma se nemudoma umaknejo iz prometa. Vzpostavljene imamo sisteme za prepoznavanje tveganj, povezanih z varnostjo živil, in sisteme odzivanja nanje. Vsak izvajalec živilske dejavnosti mora opredeliti in obvladovati dejavnike tveganja, s sledljivostjo in medsebojnim obveščanjem o ugotovljenih neskladnostih pa je zagotovljena ustrezna zaščita potrošnikov in s tem zaščita javnega zdravja. Svojo odgovornost imajo tudi inšpekcijske službe, ki preverjajo, ali imajo izvajalci dejavnosti vzpostavljen ustrezen notranji nadzor. Nenazadnje so za varnost hrane odgovorni tudi potrošniki, in sicer z ustreznim ravnanjem z živili od trenutka nabave živil do priprave oziroma hranjenja živil doma.
Varnost hrane je torej skupna odgovornost vseh členov v agroživilski verigi, državnih organov in potrošnikov, temeljiti pa mora na medsebojnem zaupanju in pravočasni izmenjavi informacij.