Skoči do osrednje vsebine
GOV.SI

Najnovejša gibanja v državnem proračunu

Državni proračun je v prvih petih mesecih letošnjega leta zabeležil 5,8 milijarde evrov prihodkov in 6,4 milijarde evrov odhodkov. Več sredstev smo namenili za transfer v pokojninsko blagajno in za zagotavljanje socialne varnosti, medtem ko so subvencije primerljive lanskemu obdobju.
Šest rok se med seboj drži tako, da skupaj ustvarjajo krog.

Avtor: Depositphotos

Proračunski odhodki so bili v obdobju januar - maj 10,8 odstotka višji od primerljivega obdobja lani, dosegli pa so 37,3 odstotka načrtovanih odhodkov. Prihodki so dosegli 38,1 odstotka načrtovanih in so bili za 1,5 odstotka višji kot lani. Proračunski primanjkljaj je v maju znašal 287 milijonov evrov, akumuliran primanjkljaj v prvih petih mesecih pa znaša 564 milijonov evrov.

Proračunski odhodki

Za transferje posameznikom in gospodinjstvom smo namenili 858 milijonov evrov, kar je primerljivo enakemu lanskemu obdobju.

V sklad socialnega zavarovanja (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije) je državni proračun v prvih petih mesecih prispeval 784 milijonov evrov, kar je 10,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Največji del proračunskega transferja – 657 milijon evrov – odpade na pokojninsko blagajno. Glede na lani je višji za 12,3 odstotka, kar je posledica rasti števila upokojencev in uskladitve pokojnin.

Odhodki za investicije so znašali 412 milijonov evrov oziroma 2,9 odstotka manj kot lani. Sredstva vlagamo v modernizacijo enot Slovenske vojske, opremo za njeno operativno delovanje, vzdrževanje materialnih sredstev vojske ter investicijsko dejavnost na cestah in železniški infrastrukturi.

Za subvencije smo namenili 248 milijonov evrov, kar znaša za 2 milijona evrov več kot lani. Takrat smo več subvencij namenili za pomoč zaradi draginje, letos pa smo več sredstev namenili za neposredna plačila v kmetijstvu.

Na sklad za obnovo po poplavah avgusta 2023 smo v prvih petih mesecih izločili 199 milijonov evrov, skupaj pa smo za popoplavno obnovo do konca aprila letos namenili že 1,1 milijarde evrov.

Proračunski prihodki

Glavni del proračunskih prihodkov predstavljajo davčni prihodki. V petih mesecih so znašali 5,2 milijarde evrov in so za 2,7 odstotka višji kot v enakem lanskem obdobju. 

Prilivi od davka na dodano vrednost, ki je glavni davčni vir, so dosegli 2,2 milijarde evrov oziroma 1,6 odstotka več kot v enakem obdobju lani.

Z dohodnino smo prejeli 981 milijonov evrov oziroma 5,6 odstotka več kot lani. Akontacija dohodkov od zaposlitve je bila višja za 6,3 odstotka. Rast teh prihodkov poganja visoka zaposlenost ter pritisk na rast plač. Celotni prilivi iz dohodnine sicer ne ostanejo državnemu proračunu, ampak del prejmejo občine. V prvih petih mesecih so občine prejele za 29,5 milijona evrov oziroma 4,6 odstotka več sredstev kot lani. 

Prihodki od trošarin so znašali 644 milijonov evrov oziroma 9,4 milijona evrov manj kot lani. Nižji so bili prilivi od trošarin na energente in trošarin na tobak.

Zbrali smo še 715 milijonov evrov davka od dohodkov pravnih oseb, kar je 18,2 odstotka manj kot lani. Upad prihodkov je posledica nižjega poračuna za leto 2024 v primerjavi z lanskim za leto 2023 ter delnega zamika obveznosti za doplačilo poračuna v maj.