Strokovni posvet: Standardizacija in pospešitev izdaje gradbenih dovoljenj

Pred vsebinsko razpravo so zbrane uvodoma nagovorili generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Vesna Nahtigal, državni sekretar na Ministrstvu za javno upravo Jure Trbič in državni sekretar na Ministrstvu za naravne vire in prostor mag. Miran Gajšek.

Dogodek je spremljalo preko 270 udeležencev, kar potrjuje veliko zanimanje in nujnost obravnavane tematike. Predlagali so nekatere kratkoročne ukrepe za pospešitev postopkov izdaje gradbenih dovoljenj. Strinjali so se, da lahko tudi digitalizacija in boljša koordinacija vseh deležnikov pripomoreta k hitrejši in učinkovitejši izvedbi postopkov. Pozdravili so današnji sprejem novele Gradbenega zakona na vladi, ki bo prinesla spremembe na področju pridobivanja gradbenih dovoljenj.

Ministrstvo za naravne vire in prostor si prizadeva za učinkovitejši, preglednejši in hitrejši sistem izdaje gradbenih dovoljenj. Ključni poudarki so izboljšanje podajanja mnenj, odprava zastojev v postopkih, okrepitev digitalizacije ter izboljšana koordinacija med vsemi vključenimi deležniki. Osrednji cilj je vzpostavitev sistema, ki temelji na jasno določenih pristojnostih, boljšem upravnem delovanju ter ustreznih zakonodajnih spremembah. Ministrstvo za naravne vire in prostor pri tem nastopa kot osrednji nosilec prostorske politike.

Državni sekretar na ministrstvu za naravne vire in prostor mag. Miran Gajšek je opozoril na ključno značilnost današnjega časa - živimo v prenormiranem, preinformiranem in preobčutljivem okolju, kar vpliva na postopke umeščanja objektov v prostor gradbenih postopkov. »Naša naloga je, da poiščemo poti kako predpise poenostaviti in s tem ustvariti bolj učinkovite postopke,« je poudaril. Omenil je pomembno vlogo ministrstva in soglasjedajalcev pri postopkih izdaje gradbenih dovoljenj. Poudaril je, da je za iskanje rešitev in pospešitev teh postopkov nujno tesno sodelovanje med projektanti, pripravljavci gradiv ter vsemi relevantnimi deležniki.

Poleg izzivov je izpostavil pozitiven premik – spremembo posameznih členov zakonodaje, saj je ministrstvo danes, 5. junija 2025, na sejo Vlade uvrstilo predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Gradbenega zakona, ki vključuje številne ukrepe za debirokratizacijo, hitrejše odzive resorjev ter učinkovitejše postopke za pridobitev gradbenih dovoljenj. 

Novela Gradbenega zakona pomeni korak v smeri bolj razumnega in prilagodljivega sistema področja dovoljevanj potrebam sodobnega časa. “Čeprav danes še ne moremo reči, da bodo postopki od jutri naprej hitrejši in enostavnejši, vsak konkreten premik šteje,” je zaključil mag. Gajšek.

Novi sistem eGraditev celovito digitalizira postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja. Ministrstvo za naravne vire in prostor ga uvaja postopoma, polna uvedba pa je predvidena v začetku leta 2026. Sistem omogoča elektronsko poslovanje na področju graditve objektov in predstavlja pomemben korak k digitalizaciji ter poenostavitvi upravnih postopkov za uporabnike.

Vzpostavljen je v okviru Prostorskega informacijskega sistema, s čimer omogoča, da vlagatelji vloge oddajo elektronsko – neposredno iz pisarne ali doma, brez čakanja na upravnih enotah, občinah ali pri drugih deležnikih. Ker so v sistem vključeni tudi digitalizirani podatki občin, ministrstev, pravne podlage, mnenja nosilcev urejanja prostora in druga dokumentacija, je celoten postopek mogoče izvesti popolnoma elektronsko.

»Z vidika Ministrstva za javno upravo je ključno dvoje: prvo je nedvomno skrajšanje postopkov od vložitve vloge do končne odločitve, drugo pa je poenotenje praks med posameznimi upravnimi enotami,« je v uvodu razprave poudaril državni sekretar na Ministrstvu za javno upravo Jure Trbič. »K dosegu teh ciljev prispevamo z aktivnejšo komunikacijo ter izmenjavo dobrih praks med upravnimi enotami ter s posveti, kot je današnji, ko omogočamo odprto razpravo med različnimi deležniki. Z vidika zakonodajne ureditve pa bodo, poleg sprememb, ki se uvajajo na področju same gradbene zakonodaje, k hitrejšim in učinkovitejšim postopkom prispevali tudi ukrepi aktualne novele Zakona o splošnem upravnem postopku,« je še dodal Trbič. Iz Ministrstva za javno upravo današnji posvet vidijo kot pomembno priložnost za izmenjavo dobrih praks za boljši sistem.

Predlog Zakona o splošnem upravnem postopku prinaša vrsto administrativnih razbremenitev tako za organe kot stranke. Novela bo vzpostavila pravne podlage za večjo digitalizacijo postopkov, razširila možnosti za elektronsko vročanje, omogočila avtomatizacijo določenih procesov ter se prilagodila sodobnemu načinu življenja. S tem bo upravni postopek postal prijaznejši za uporabnike storitev, hkrati pa bo razbremenil zaposlene na upravnih organih, ki bodo lahko več svojega časa namenili vsebinskemu odločanju.

Generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Vesna Nahtigal je pozdravila  korake ministrstva in upravnih enot v smeri digitalizacije gradbenih dovoljenj, ki je sedaj možna že na 34 upravnih enotah, ob tem pa poudarila, da »če predstavlja postopek pridobivanja dovoljenja večmesečno ali celo večletno oviro, to postaja širši družbeni problem, ki terja še druge rešitve. Skupaj gospodarstvo in država išče rešitve kako s pospešitvijo izdaje dovoljenj, odpravo nepotrebnih in dolgotrajnih administrativnih obveznosti bomo prispevali k ohranitvi konkurenčnosti podjetij, pogojem za nova delovna mesta in hkrati reševali stanovanjsko problematiko.«

Dogodek je potrdil, da se vsi deležniki - od projektantov in investitorjev do predstavnikov ministrstev, občin ter upravnih enot – zavedajo pomena boljše komunikacije, sodelovanja, pomembnost pravočasne vključitve civilne družbe v postopke, nujnosti razmejitve odgovornosti ter večje pravne varnosti za projektante in investitorje. Udeleženci so izpostavili tudi potrebo po tesnejšem sodelovanju in okrepljeni komunikaciji med deležniki. Poudarili so tudi koristnost večje digitalizacije, pri čemer bi bila tudi uporaba umetne inteligence na nekaterih področjih »zlata vredno«. Pri postopkih izdajanja gradbenih dovoljenj je poleg hitrosti in odzivnosti pomembna tudi odgovornost (formula H2O) in strokovnost ključnih deležnikov.

Zaključna misel dogodka je bil poziv k sodelovanju in odgovornemu skupnemu delovanju z jasnim ciljem: poenostaviti postopke, zmanjšati zamude in omogočiti razvoj, ki bo hkrati tudi v javnem interesu.

Dogodek predstavlja uvod v serijo srečanj, ki bodo v prihodnjih mesecih namenjena iskanju in vzpostavitvi sistemskih rešitev. Sogovorniki so se strinjali, da bodo skupaj še pred poletjem pripravili zaključke dogodka, ki bo tudi osnova za podobno razpravo že jeseni.

Dogodek je potekal v soorganizaciji Gospodarske zbornice Slovenije, Ministrstva za naravne vire in prostor ter Ministrstva za javno upravo.