Peti posvet s predstavniki občin na temo oskrbe in odvajanja voda, sanacije in evropskih projektov
Posvet Ministrstva za naravne vire in prostor z občinami | Avtor: MNVP
Državna sekretarka na ministrstvu za naravne vire in prostor dr. Lidija Kegljevič Zagorc je poudarila, da ministrstvo želi z današnjim posvetom predstavnike občin seznaniti z novostmi, ki jih Zakon o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (ZOPVOOV) prinaša občinam in državi. Izpostavila je predvsem pomembnost sodelovanja na področju oskrbe s pitno vodo.
Mag. Gregor Umek in dr. Tanja Mohorko iz Direktorata za vode sta občinam predstavila podrobnosti glede izvedbe zakona, ki podrobneje določa način izvajanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb na področju oskrbe s pitno vodo in odvajanja ter čiščenja odpadnih voda. Določa tudi oblikovanje cen teh javnih služb ter evidentiranje podatkov o infrastrukturi. Zakon podrobneje ureja postopek stečaja izvajalca javne službe, saj je določeno, da nad izvajalci javne službe oskrbe s pitno vodo ni mogoče uvesti stečajnega postopka ter da za obveznosti izvajalcev odgovarjajo subsidiarno njihovi ustanovitelji. Za obe javni službi so dodane določbe, ki določajo izvzetje, če se vodi izvršba zaradi poplačila terjatve iz naslova posojila in da ima občina zakonito predkupno pravico pri prodaji, v izvršbi, postopku zaradi insolventnosti in pri vsaki drugi prodaji objektov, naprav, nepremičnin in premoženjskih pravic, ki sestavljajo to infrastrukturo, in ki so nujno potrebni za izvajanje javne službe.
Oskrba s pitno vodo in odvajanje in čiščenje odpadnih voda sta bistvenega pomena za ohranjanje življenja in zdravja ljudi ter varstva okolja, zaradi tega je določena obveza zagotavljanja ključnih, nujno potrebnih nalog teh javnih služb tudi v primeru stavke. V sklopu jasnejše opredelitve finančnih vsebin se določa vire in dodeljevanje sredstev za infrastrukturo javnih služb, in sicer vire namenskih sredstev, ki so na razpolago občinam za vzdrževanje in gradnjo infrastrukture javnih služb. Določen je način dodeljevanja sredstev za infrastrukturo javnih služb. Za financiranje infrastrukture oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja odpadnih voda so jasneje določena sredstva občine, načrtovana sredstva državnega proračuna ter sredstva Evropske unije.
Direktorica Urada za evropska sredstva na Ministrstvu za naravne vire Mojca Kavčič je predstavila izvajanje programa Evropske kohezijske politike. Pojasnila je, da je vso na povabilu za Dogovor za razvoj regij (DRR) za programsko obdobje 2021-2027 za področje odvajanja in čiščenja odpadnih voda od občin dobili 41 prijav v višini 92 milijonov evrov. Na področju oskrbe s pitno vodo pa so prejeli 31 predlogov občin v višini 98 milijonov evrov. Ministrstvo je 14. marca izdalo soglasja za 34 projektov na področju odvajanja in čiščenja voda in 25 projektov na področju oskrbe s pitno vodo. Poudarili so, da si želijo, da bi preostale predloge projektov vsebinsko uskladili najkasneje v mesecu juniju, z namenom izdaje soglasja tudi tem predlogom projektov.
Po pojasnilih Kavčičeve so 30. aprila izdali tudi soglasje za 44 projektov v višini 45,7 milijonov evrov za projekte Zelene infrastrukture. V pripravi je drugi sklop soglasji za preostale projektne predloge, ki ustrezajo merilom za izbor, upoštevaje razpoložljiva sredstva v okviru DRR. Predvidoma bodo soglasja izdana v juniju 2025, ko bo znano tudi kateri projektni predlogi ne ustrezajo merilom za izbor in posledično ne bodo prejeli soglasij.
Urad za zmanjševanje posledic naravnih nesreč je na posvetu predstavil, da je bilo v letu 2023 v Sloveniji zabeleženih sedem naravnih nesreč, opredeljenih kot poplave, pri čemer je neurje 4. avgusta 2023 povzročilo največjo škodo v zgodovini države, kar je močno obremenilo finančne in kadrovske vire, tako na državni kot občinski ravni. Za odpravo posledic tega neurja so zagotovljena sredstva v višini 400 milijonov evrov za leto 2025, od tega 339 milijonov iz Sklada za obnovo in 61 milijonov iz EU solidarnostnega sklada, namenjenih občinam, vodnogospodarskim ureditvam in nadomestitvenim objektom. Za ostale nesreče v letu 2023 so vzpostavljeni okviri za večletno obnovo, financirano iz prehodnih in rednih programov ter integralnega proračuna Ministrstva za naravne vire. V letu 2024 so bile zabeležene štiri naravne nesreče, za katere se pripravljajo predlogi programov obnove, ki bodo predvidoma potrjeni do konca meseca. Direktor Urada za zmanjševanje posledic naravnih nesreč Ervin Vivoda je občine še pozval, naj čim prej pripravijo in posredujejo investicijsko in drugo dokumentacijo za prioritetne obnove v letu 2025.
Na posvetu so sodelovali tudi predstavniki Službe vlade za obnovo in predstavniki Državne tehnične pisarne (DTP). Vodja pisarne Mitja Pekeč je predstavil aktivnosti DTP na področju recenzij projektnih dokumentacij. Opozoril je na nujnost recenzij in povedal, da se v okviru recenzije projektnih dokumentacij preverja vzpostavitev funkcionalnega stanja objekta pred poškodovanjem, preverja se ali sistem sanacije vključuje povečanje odpornosti, sorazmernost ukrepa glede na obseg, tehnično ustreznost predlaganih rešitev in usklajenost s soglasodajalci. Pojasnil je še, kako lahko Občine kot naročniki sodelujejo pri pospeševanju izvajanj recenzij.
Rok Penec z Direkcije Republike Slovenije za vode (DRSV) je predstavil program dela javne službe pri vzdrževanju vodotokov za leto 2025. Izpostavil je, da se z vzdrževanjem ohranja vodna infrastruktura v dobrem stanju (košnja, čiščenje, odstranjevanje odvečne zarasti, utrjevanje bregov), ne spreminja pa se zmogljivost ali velikost objektov vodne infrastrukture. Glede sanacije vodotokov je spomnil, da ta obsega pripravo dokumentacije, recenzije, pridobivanje soglasij in dovoljenj. Izvedba sanacijskega programa bo trajala 5 let, zastavljena pa je na konceptu na naravi temelječih rešitev. Za sanacijska dela je letos namenjenih več kot 110 milijonov evrov.
Špela Vrhovec iz DRSV je povedala, da direkcija izvaja štiri večje operacije za zmanjševanje poplavne ogroženosti v skupni vrednosti skoraj 103 milijone evrov: zmanjševanje poplavne ogroženosti ob Dravinji in Polskavi, zmanjševanje poplavne ogroženosti porečja Drave – območje Ptujske Drave, zmanjševanje poplavne ogroženosti ob Meži in Mislinji ter zmanjšanje poplavne ogroženosti porečja Vipave – I. faza. Predstavila je tudi pregled ukrepov iz programa Načrta za okrevanje in odpornost, ki so namenjeni celovitemu reševanju obstoječih ogroženih območij in bodo obsegale predvsem ureditve sistemov zadrževanja visokih voda s suhimi in mokrimi zadrževalniki, vzpostavitev razlivnih površin, preprečitev urbanizacije razlivnih površin, kontroliranju vodostajev akumulacij na rekah in zagotavljanju dogovorjenega pretoka na mejnih profilih.
Po podrobni vsebinski predstavitvi so vladni predstavniki prisluhnili komentarjem in predlogom občin, nato pa v razpravi iskali odgovore na odprta vprašanja in dileme. Minister Novak je županjam in županom tudi v prihodnje zagotovil tvorno sodelovanje, vključno s srečanji na terenu.