Evropska komisija: slovensko gospodarstvo ostaja odporno in nadaljuje rast kljub izzivom

Evropski semester je proces usklajevanja ekonomskim politik na ravni EU. V  Poročilu o državi, ki predstavlja analizo stanja in podlago za specifična priporočila za posamezno državo, Evropska komisija ugotavlja, da slovensko gospodarstvo ostaja odporno in nadaljuje rast kljub izzivom, kot so poplave leta 2023 in negotovost zaradi svetovnih trgov. Rast BDP je bila v letu 2024 1,6 odstotka, pričakuje se nadaljnja rast v letih 2025 in 2026. Glavni gonili sta domače povpraševanje in izvozni sektor. Trg dela ostaja močan, a se povečuje pomanjkanje delovne sile, zlasti v gradbeništvu in storitvah. Javni dolg se znižuje, javne finance se izboljšujejo, a so pod pritiski zaradi reform in staranja prebivalstva. Ključni izzivi so energetski stroški, pomanjkanje kadrov in počasna zelena preobrazba. Priporočene so izboljšave v kakovosti javne porabe in upravljanju javnih naložb.

Na podlagi tega je Evropska komisija sprejela tudi specifična priporočila za prihodnje leto, kjer Sloveniji priporoča, da:

1. Okrepi obrambno porabo in pripravljenost, pri čemer upošteva določene izjemne možnosti za višjo porabo v obrambi ter ohranja fiskalno vzdržnost, predvsem pri sistemih socialnega varstva. Priporoča tudi prestrukturiranje davčnih prihodkov v smeri bolj gospodarsko spodbudnih virov ter izboljšanje kakovosti javnih financ z uvedbo pregledov porabe.
2. Pospeši izvajanje načrta za okrevanje in odpornost, vključno s poglavjem REPowerEU, ter učinkoviteje črpa sredstva iz kohezijske politike. Naj bolje izkoristi evropska orodja, kot sta InvestEU in Platforma za strateške tehnologije za Evropo, za dvig konkurenčnosti.
3. Poenostavi regulacijo in razbremeni podjetja administrativnih ovir, zlasti v določenih storitvenih in reguliranih poklicih. Predlaga tudi spodbujanje podjetniške dinamike in vlaganj v visokotehnološka podjetja, tvegan kapital ter raziskave in inovacije.
4. Pospeši uvajanje obnovljivih virov energije in hranilnikov, poenostavi postopke umeščanja v prostor, okrepi lokalne zmogljivosti za izdajo dovoljenj ter izboljša električno omrežje z uvedbo pametnih omrežij. Prav tako naj pospeši ukrepe energetske učinkovitosti, zlasti v stavbnem sektorju, in usmerja naložbe v trajnostni promet, predvsem železniški. Poziva tudi k večji podnebni in vodni odpornosti.
5. Odpravi pomanjkanje delovne sile s spodbujanjem znanj in veščin, vključno z osnovnimi kompetencami ter tistimi, pomembnimi za zeleni in digitalni prehod. Predlaga več vseživljenjskega učenja, izboljšanje pogojev za tuje strokovnjake in boljše delovne pogoje v sektorjih oskrbe in izobraževanja.

Zavedamo se izzivov, ki jih izpostavlja Evropska komisija, in v vladi že aktivno izvajamo ukrepe za dolgoročno stabilnost javnih financ ter izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva. Nahajamo se v zaključni fazi sprejemanja pokojninske reforme, s katero bomo naslovili demografske pritiske, povezane s staranjem prebivalstva. Poleg tega pripravljamo obsežno zdravstveno reformo, ki bo povečala učinkovitost in vzdržnost zdravstvenega sistema. Ti reformni ukrepi, skupaj z že izvedenimi in načrtovanimi na področju dolgotrajne oskrbe, bodo prispevali k omejevanju rasti starostno povezanih odhodkov in tako podprli stabilnost javnih financ na srednji in dolgi rok.

Za povečanje konkurenčnosti gospodarstva spodbujamo tudi inovacije, raziskave in razvoj ter digitalizacijo, hkrati pa si prizadevamo za zmanjšanje administrativnih in regulativnih ovir. Tudi v prihodnje bomo delovali na način, da odgovorimo na ključna priporočila Evropske komisije in s tem krepili temelje za trajnostno gospodarsko rast in družbeno blaginjo.

Komisija je ocenila napredek pri izvajanju Srednjeročnih fiskalno strukturnih načrtov, pri čemer ocenjuje, da je Slovenija skladna s priporočeno rastjo neto očiščenih izdatkov.

Prav tako je Komisija podala tudi priporočila za začasno odstopanje od nacionalne odstopne klavzule zaradi obrambnih potreb 16 državam članicam, med katerimi je tudi Slovenija.