Obletnica priznanja Palestine: Velik angažma Slovenije zlasti za humanitarno pomoč

»Danes smo na moralnem razpotju, ko spremljamo ubijanje in stradanje civilistov v Gazi in rušenje še malo tistega, kar je ostalo. Zato mora svet takoj ustaviti vojnov Gazi ali pa bomo priča popolnemu izginotju palestinskega naroda. Posledice bi bile nepopravljive in nepovratne za človečnost, mednarodni pravni red in male narode,« je ob obletnici slovenskega priznanja države Palestine poudarila ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon. V tej luči bo simbolično ravno danes Varnostni svet Združenih narodov prvič po novembru lani ponovno glasoval o predlogu humanitarne resolucije o Gazi. Gre za velik angažma in napore Slovenije, ki je kot koordinatorka voljenih nestalnih članic Varnostnega sveta - E10 ta predlog sprožila in koordinirala.

Slovenija od začetka konflikta v Gazi dosledno izpostavlja potrebo po zagotavljanju varnega in neoviranega humanitarnega dostopa, vključno z dostavo humanitarne pomoči. Obveznost njihovega spoštovanja sodi med temeljne norme mednarodnega humanitarnega prava. Kot je nedavno povedala ministrica Fajon: »Naša nesposobnost, da ukrepamo, da ne uspemo odločno in enotno obsoditi očitnih kršitev človekovih pravic in mednarodnega prava, povzroča nepopravljivo škodo ugledu EU v svetu in doma. Gaza doživlja največjo humanitarno krizo v svoji zgodovini.«

Slovenija nudi oprijemljivo humanitarno pomoč palestinskemu prebivalstvu, v Gazo je naša država poslala že več pošiljk materialne pomoči (hrana, medicinska in sanitetna oprema) – ti ukrepi presegajo golo simboliko izjav; so konkretna dejanja solidarnosti na terenu. Slovenija dosledno opozarja na kršitve mednarodnega prava Izraela v EU, Organizaciji Združenih narodov (OZN) in drugod, še posebej opozarjamo na ranljivost žensk, otrok, novinarjev. Kot nestalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov Slovenija vseskozi poudarja nujnost ustavitve nasilja v Gazi in spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava. Z obsodbami genocida v Gazi je pripomogla k oblikovanju mednarodnega konsenza o nedopustnosti izraelskih dejanj.

V zadnjem letu od priznanja Palestine je bila Slovenija izjemno aktivna v prizadevanjih za vzpostavitev miru in stabilnosti na Bližnjem vzhodu, še posebej kot nestalna članica Varnostnega sveta, kot tudi v okviru Generalne skupščine OZN in Sveta za človekove pravice in Globalne koalicije za implementacijo rešitve dveh držav. Slovenija je v zadnjem obdobju že dejavno sodelovala v dveh pomembnih postopkih pred Meddržavnim sodiščem (ICJ), ki se nanašata na položaj na zasedenih palestinskih ozemljih in kjer gre za obravnavo vprašanj, ki so nedvomno ključna tudi za primer Južna Afrika proti Izraelu. V postopku za izdajo svetovalnega mnenja glede politik in praks Izraela na zasedenem palestinskem ozemlju, vključno z Vzhodnim Jeruzalemom, je Slovenija poudarila obveznost Izraela, da zagotovi dostavo humanitarne pomoči, podprla ugotovitev, da je izraelska okupacija nezakonita, ter posebej poudarila pomen pravice Palestincev do samoodločbe.

Slovenija je bila med vodilnimi državami, ki so pripravile resolucijo Generalne skupščine ZN št. 79/232, s katero so ICJ zaprosile za svetovalno mnenje o obveznostih Izraela v povezavi z dejavnostmi Združenih narodov, drugih mednarodnih organizacij in tretjih držav na zasedenih ozemljih, in tudi sodeluje v postopku pred sodiščem. Slovenija v postopku zagovarja stališče, da je obveznost Izraela zagotoviti delovanje organizacij (predvsem UNRWA, Agencije Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu (angleško United Nations Relief and Works Agency for Palestine Refugees in the Near East) in predstavništev, ki omogočajo oskrbo civilnega prebivalstva na okupiranem palestinskem ozemlju s potrebščinami, ki so bistvene za preživetje prebivalstva, ter neovirano zagotavljanje osnovnih storitev in humanitarne ter razvojne pomoči. Gre za precedens, saj se je le malo držav EU opogumilo za tak korak. To kaže, da Slovenija uporablja mednarodnopravne mehanizme.

V postopku pred Meddržavnim sodiščem je Slovenija kot nestalna članica Varnostnega sveta OZN 2. maja 2025 dodatno izpostavila obveznost Izraela, da kot okupacijska sila zagotovi neprekinjeno dostavo osnovnih življenjskih potrebščin in uresničevanje resolucije 2720. Kljub političnim pritiskom (tudi s strani Izraela in ZDA) Slovenija vztraja pri podpori agenciji ZN za palestinske begunce (UNRWA) in nadaljuje financiranje ter zagovarja legitimnost UNRWA.

Slovenija je dejavna podpornica Palestine in miru na Bližnjem vzhodu tudi na ravni EU. Ministrica Fajon se je 7. maja pridružila ministrom za zunanje zadeve Islandije, Irske, Luksemburga, Norveške in Španije pri izražanju resne zaskrbljenosti zaradi poročanih izraelskih načrtov za razširitev vojaških operacij v Gazi in vzpostavitev dolgotrajne izraelske prisotnosti na območju. Slovenija je 8. maja 2025 v Varšavi pozvala EU, da nemudoma jasno in glasno ter enotno od Izraela zahteva takojšnjo pomoč civilistom, saj gre za grobe kršitve mednarodnega prava in mednarodnega humanitarnega prava. Pozvala je k dodatnim sankcijam zoper izraelske naseljence na Zahodnem bregu, pregledu trgovinske politike z Izraelom in nadaljevanju prizadevanj za takojšnje premirje, izpustitev vseh talcev in rešitev dveh držav.

Že februarja 2024 je Slovenija zahtevala, naj Evropska komisija pregleda spoštovanje 2. člena Pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom; avgusta 2024 je predsednik vlade dr. Robert Golob javno podprl nujno revizijo sporazuma. Slovenija 2. člen preferencialno trgovino pogojuje s spoštovanjem človekovih pravic. Na zasedanju pridružitvenega Sveta EU - Izrael 24. februarja 2025 je bil v izjavi EU in s strani Slovenije ponovljen poziv Izraelu, naj zagotovi trajno in neovirano razdeljevanje humanitarne pomoči na celotnem območju Gaze.

Vprašanje zagotavljanja humanitarne pomoči v Gazo je tudi po zaslugi Slovenije vključeno v vse sklepe Evropskega sveta na temo razmer na Bližnjem vzhodu, sprejete po oktobru 2023. Slovenija v razpravah znotraj Sveta EU vseskozi podpira predlog za razširitev sankcijskega režima EU: za predstavnike Hamasa in njegove podpornike, za nasilne naseljence na Zahodnem Bregu (op. gre za listiranje na EU sankcijsko listo za človekove pravice), za politike, uradnike in člane izraelske vlade, ki aktivno podpirajo nezakonito naseljevanje in so odgovorni za ali spodbujajo kršitve mednarodnega prava in embargo na uvoz izdelkov z nezakonito okupiranih ozemelj, saj naselbine spodkopavajo mednarodno pravo in zavirajo možnost rešitve dveh držav.

Slovenija je po oktobru 2023 sprejela odločitev, da ne odobri nobenega izvoza orožja ali vojaške opreme v Izrael. Od takrat Ministrstvo za obrambo ni izdalo nobenega dovoljenja za izvoz, kar praktično pomeni de facto embargo.

Slovenija je bila med prvimi, ki je v EU sprožila razpravo o prepovedi uvoza proizvodov iz nezakonitih naselbin. S tem nismo “prelagali” odgovornosti, ampak aktivno vodili iniciativo znotraj skupnosti držav. V povezavi s svetovalnim mnenjem se na ravni EU zavzemamo za sprejem konkretnih ukrepov, tudi morebitno prepoved uvoza izdelkov iz nezakonitih naselbin.