Za državno nagrado na področju ohranjanja narave predlaganih deset posameznic in posameznikov
Na javni razpis je do roka prispelo deset predlogov kandidatov in kandidatk, ki jih pregleduje Odbor za podeljevanje nagrad Republike Slovenije na področju ohranjanja narave. Nagrado bomo letos podelili drugič. V lanskem letu jo je prejelo Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.
Dan narave 2025 bomo obeležili s strokovnim posvetom o proaktivni obnovi narave. Zbrane bo uvodoma nagovoril minister za naravne vire in prostor Jože Novak. V nadaljevanju bodo poglede in premisleke predstavili dr. Humberto Delgado Rosa - generalni direktor za biodiverziteto direktorata za okolje Evropske komisije, dr. Janez Potočnik - mednarodni strokovnjak za trajnostni razvoj in nekdanji evropski komisar, dr. Katarina Groznik Zeiler - generalna direktorica direktorata za naravo MNVP, dr. Peter Trontelj – Biotehniška fakulteta, dr. Jerneja Penca - Znanstveno-raziskovalno središče Koper, mag. Senka Šifkovič - PIC, Špela Berlot Veselko - CIPRA, dr. Dan Podjed – ZRC SAZU in drugi panelisti. Strokovni del posveta bomo zaključili z okroglo mizo z razpravo.
S podelitvijo Nagrade Rada Smerduja želimo prispevati k večjemu zavedanju ljudi o pomenu aktivnega ohranjanja narave: opozoriti na prispevek posameznikov in organizacij, nagraditi dosežke na področju ohranjanja narave in povečati njihovo prepoznavnost.
Predstavitev kandidatov za Nagrado Rada Smerduja v letu 2025
Jelka Brdnik, univ. dipl. inž. kmetijstva
Je prva specialistka v Javni službi kmetijskega svetovanja za področje naravovarstva. Na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj se kot svetovalka specialistka za varstvo narave in travništvo aktivno ukvarja z ohranjanjem vedno redkejših biotsko pestrih travnikov. Vključena je v več projektov (npr. LIFE TO GRASSLAND, LIFE-IP NATURA.SI, EIP Suha travišča), ki prispevajo k razvoju naravovarstvene zakonodaje in organizacijskega okvirja ohranjanja narave v Sloveniji. S svojim delom prispeva k razvoju ukrepov za subvencioniranje trajnostnih praks, razvoju mobilnih aplikacij (Moj travnik), ozavešča in izobražuje kmetovalce ter na številne načine promovira sonaravno kmetovanje v Sloveniji. Zaradi njenih prizadevanj je v zadnjih letih opazen povečan vpis v naravovarstvene KOPOP ukrepe (kmetijsko-okoljska-podnebna plačila), ki spodbujajo nadstandardne sonaravne prakse za ohranjanje biotske raznovrstnosti in krajine.
Dr. Tilen Genov, univ. dipl. biol.
Dr. Tilen Genov je začetnik znanstvenega raziskovanja morskih sesalcev v Sloveniji ter ustanovitelj in predsednik Društva Morigenos - slovenskega društva za morske sesalce. Z več kot 20-letnim delom je ključno prispeval k razumevanju populacije delfinov v Tržaškem zalivu ter sodeloval pri številnih znanstvenih odpravah in odborih po svetu. Njegove raziskave in znanstvene objave so pomembno prispevale k znanosti o morskih sesalcih, ozaveščanju in izobraževanju. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med drugim nagrado Mandy McMath za prispevek k varstvu morskih sesalcev, priznanje Prometej znanosti za odličnost v znanstvenem komuniciranju in bil nominiran za Delovo osebnost leta.
Tilen Hvala, univ. dipl. inž. gozdarstva
Po diplomi se je zaposlil na Lovski zvezi Slovenije na projektu LIFE Lynx, ki je združil lovce, gozdarje, znanstvenike in naravovarstvenike s ciljem rešiti rise pred ponovnim izumrtjem v Dinaridih in jugovzhodnih Alpah. V projektu je koordiniral akcijo preprečevanja nezakonitega ubijanja risov v sodelovanju s Policijo, Državnim tožilstvom in lovskimi čuvaji - prvo tovrstno akcijo v evropskem merilu. Koordiniral je aktivno sodelovanje in vključevanje lovcev - ključnih deležnikov projekta, kar je postal primer dobre prakse, ki ga poskušajo udejanjiti tudi druge države. Z delavnicami in seminarji za lovce, organizacijo strokovnih posvetov in številnimi komunikacijskimi aktivnostmi je prispeval k dvigu splošne sprejemljivosti risa v Sloveniji ter posredno preprečitvi lokalnega izumrtja te vrste na območju Slovenije.
Mag. Matjaž Jež, prof. biologije
Svoje življenje je posvetil varstvu narave. Deloval je na Območni enoti Maribor Zavoda RS za varstvo narave, ki jo je vodil do upokojitve. Z inovativnimi pristopi, kot je uporaba metod prostorskega načrtovanja in znanstvenih raziskav, je pomembno prispeval k razvoju in vzpostavitvi sistema ohranjanja narave v Sloveniji. Bistveno je prispeval k prepoznanju in ohranitvi nekaterih najbolj ogroženih območij narave severovzhodne Slovenije, na primer Pohorja, Pece in reke Mure. Kot poslanec prvega sklica Državnega zbora RS je dosegel vključitev naravne dediščine v Ustavo Republike Slovenije, s čimer je narava postala ustavna kategorija. Tudi po upokojitvi aktivno deluje kot promotor in pobudnik ohranjanja narave, ustanovitelj Društva Narava Pohorja, predavatelj in pisec poljudnih in strokovnih prispevkov. Leta 2020 je prejel Diplomo dr. Angele Piskernik za življenjsko delo in izjemne uspehe na področju varstva in ohranjanja gorske narave.
Ana Kolenc, prof. slovenskega jezika in književnosti ter etnologinja in kulturna antropologinja
Več kot tri desetletja se ukvarja z vzgojo in poučevanjem z doživljanjem umetnosti in narave - ob živih živalih, gledaliških predstavah in dogodkih z naravoslovno vsebino z namenom ohranjanja naravne in kulturne dediščine. Je ustanoviteljica prvega pedagoškega gledališča v Sloveniji, od leta 2005 ima naziv Zavod za razvoj zavesti Družinsko gledališče Kolenc, katerega poslanstvo je vzgoja za odgovoren in ljubeč odnos do narave. Predstavam, ki navdušujejo in strah preobražajo v začetno sprejemanje, sledi neposreden stik z živalmi, sproščujoče naloge, ki so izhodišče za pogovor o izboljšanju stanja naravnih vrednot in biotske. Za svoje delo je prejela tudi zlato Linhartovo značko, Srebrni znak Turistične zveze Slovenije, Zlato medaljo za ljubezen do otrok in kulture v šolah od Zveze kulturnih društev Slovenije, od Mladinskega sveta Slovenije pa naslov Prostovoljka leta 2019.
dr. Milan Krajnc, prof. managementa
Dr. Krajnc združuje psihologijo, naravoslovje in strateško vodenje pri razvoju modelov za trajnostno ravnanje z naravo. Med ključnimi dosežki na področju ohranjanja narave so razvoj trajnostnih modelov vodenja, raziskave povezave med naravo in človeško psiho, ustanovitev iniciative za ohranjanje naravnih ekosistemov, promocija sonaravnega življenja skozi knjige, predavanja in akademski članki ter razvoj modelov za mentalno regeneracijo v naravi. Njegov inovativni Dinamični model vodenja vključuje princip harmonije med človekom in naravo, kar prispeva k zmanjševanju ekološkega odtisa in boljšemu razumevanju naravnih procesov.
Anej Sam, pisatelj
Pisatelj in ustanovitelj nevladne organizacije Jasa - društvo za ekološke in kulturološke dejavnosti je samouki vsestranski ustvarjalec, ki osvetljevanje stanja narave in pomen ohranjanja živalskih in rastlinskih vrst ter nežive narave umešča v dobro domišljene knjige. V osrčju delovanja Društva Jasa je knjižna zbirka Onežimo svet, ki se ponaša s 30 knjigami, katere je Sam osmislil in uredil, večinoma pa je tudi avtor. S knjigami otrokom in mladostnikom skozi pripoved o naravi približa pomembnost skrbi za svet okoli nas. Z uvajanjem otrok v ustvarjalne procese je Anej Sam zagotovil dodatno zanimanje odraslih, predvsem staršev in pedagogov za knjige.
Andreja Slameršek, prof. kemije in biologije
Profesorica kemije in biologije, naravovarstvenica in predsednica Društva za preučevanje rib Slovenije, ki se že leta pogumno, strastno in brezkompromisno bori za ohranjanje zadnjih odsekov prosto tekočih slovenskih rek. Andreja je pionirka pravnega zagovorništva narave v Sloveniji in bitko za naravo bije tam, kjer je najtežja – na sodiščih. Redno spremlja novosti na področju različnih strateških načrtov, ki se dotikajo posegov v rečne ekosisteme, opozarja na nepravilnosti ter se s strokovnimi in pravnimi argumenti aktivno vključuje v postopke. Njene aktivnosti pomembno prispevajo k implementaciji evropske okoljske zakonodaje in smernic. S svojo strokovnostjo in predanostjo širši laični in strokovni javnosti, vključno z odločevalci, predstavlja velik pomen varstva rek. S svojim znanjem in izkušnjami nesebično pomaga tudi posameznikom in civilnim iniciativam, ki se borijo za ohranjanje narave v svojem lokalnem okolju. Leta 2021 je kot prva Slovenka in prva tuja državljanka za svoje izjemno delo za ohranjanje ekološko dragocenih poplavnih pokrajin ob Savi in Muri prejela nemško naravovarstveno nagrado Wolfganga Staaba.
Senka Šifkovič, univ. dipl. pravnica, mag. antropologije
Že več kot dve desetletji deluje kot okoljska pravnica ter zagovornica narave v okviru nevladnih organizacij ter civilne družbe (večino obdobja v okviru PIC - Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja, deloma pa tudi pri Umanoteri, Slovenski fundaciji za trajnostni razvoj in IPoP - Inštitutu za politike prostora). Njena prizadevanja segajo na številna področja, povezana z varstvom okolja, še posebej pa na področji pravnega varstva zavarovanih živalskih vrst s poudarkom na velikih zvereh in volku ter zagovarjanja varstva in obnove biotske pestrosti v neštetih nacionalnih strateških dokumentih in predpisih. Med njene izjemne dosežke spadajo uspešni sodni primeri varstva volka v Sloveniji, ki jim je namenila neštete prostovoljne ure ter trdo delo skozi več kot 13 let.
prof. dr. Mihael Jožef Toman, univ. dipl. biol.
Dolgoletni predavatelj na Biotehniški fakulteti na Oddelku za biologijo in ustanovitelj Skupine za limnologijo je raziskoval biološke procese in življenjske združbe v tekočih in stoječih celinskih vodah ter biološke čistilne naprave. Posebno pozornost je namenjal raziskavam evtrofikacije in biološkemu vrednotenju vodotokov. Vodil je številne raziskovalne projekte, bil mentor vrsti študentov, njegova bibliografija pa obsega več kot 500 del. V medijih pogosto komentira aktualno okoljsko in naravovarstveno tematiko. Kot strokovnjak je član Sveta za vode na Ministrstvu za naravne vire in prostor in Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. Prejel je univerzitetno Prešernovo nagrado za diplomsko delo, Krkino nagrado za raziskovalno delo in nagrado Mestne občine Ljubljana za inovacije na področju ekologije in varstva okolja. Leta 2024 je bil zaradi prepoznanega znanstvenega, pedagoškega in družbenega opusa izvoljen za zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani.