155. redna seja Vlade Republike Slovenije

Vlada s predlogom novele Zakona o vrtcih sledi cilju zagotavljanja pogojev za kakovostno izvajanje predšolske vzgoje, ki postavlja temelje za zdrav in optimalen razvoj otrok. S spremembami vlada ureja pomanjkljivosti dosedanje ureditve in krepi vlogo mreže javnih vrtcev v Republiki Sloveniji. Visokokakovostna predšolska vzgoja otroku prinaša pozitiven učinek na mnogih področjih razvoja in učenja. V zgodnjem obdobju otroci namreč hitreje razvijajo kognitivne, socialne, čustvene in telesne sposobnosti, kar pomeni, da so ta leta najbolj ključna za njihov kasnejši razvoj. Skupni cilj evropskega izobraževalnega prostora, zastavljen v strategiji Izobraževanje in usposabljanje 2021 do leta 2030, je vključitev vsaj 96 odstotkov otrok v starostih od 3. leta do šoloobvezne starosti v predšolsko vzgojo. Slovenija se temu cilju postopoma približuje, saj je raven vključenosti je v letu 2023/24 znašala 93,6 odstotka. Namen sprememb Zakona o vrtcih so posodobitve, usmerjene v odpravljanje v praksi zaznanih pomanjkljivosti, krepitev sistema javne predšolske vzgoje, obenem pa tudi vpeljava rešitev, s katerimi se v predšolsko vzgojo spodbuja vključevanje otrok iz ranljivih skupin. Z namenom, da bi se v vrtec pravočasno vključili tudi otroci iz ranljivih skupin oziroma otroci s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami, se v zakon vnaša določba, da lahko o vključenosti otroka po dopolnjenem 5. letu oziroma v letu pred začetkom osnovne šole odloči pristojni Center za socialno delo. Ta lahko po presoji poda mnenje, da naj bo otrok v letu pred šolo vključen vsaj v krajši program v trajanju 240 ur letno, ob neupoštevanju priporočila pa lahko izvaja nadaljnje ukrepe, ki jih določa Družinski zakonik. Novela zakona prav tako vzpostavlja pravno podlago, da o vpisu in izpisu otroka iz vrtca lahko odloča samo eden od staršev, in sicer v primeru, da predloži potrdilo s strani Centra za socialno delo o nasilnem vedenju drugega od staršev.

Vlada je danes potrdila spremembe in dopolnitve Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-2), s katerimi se med drugim ureja dostop do podatkov iz registra dejanskih lastnikov. Z novelo se spreminja dostop do podatkov iz registra dejanskih lastnikov. Poln dostop bodo še naprej imeli vsi zavezanci iz 4. člena ZPPDFT-2, organi odkrivanja in pregona, sodišča, nadzorni organi iz prvega odstavka 152. člena ZPPDFT-2 ter vsi državni organi, kadar bodo odločali o pravicah subjektov, ki imajo finančne posledice za državni proračun. Prav tako bodo do podatkov iz registra dejanskih lastnikov lahko dostopale tudi pravne ali fizične osebe, ki bodo izkazale upravičen interes, za kar bo treba vložiti vlogo pri AJPES.
Novela tudi jasneje ureja pravno podlago za dostop do registra dejanskih lastnikov v postopkih, povezanih s koriščenjem evropskih in nacionalnih proračunskih sredstev. Spreminja se tudi status častnih konzulov funkcionarjev, ki od uveljavitve novele dalje niso več opredeljeni kot politično izpostavljene osebe. Z novelo se razširja tudi krog prejemnikov povratnih informacij, torej tudi tistih, ki niso podali prijave, a so bili zaprošeni za podatke. S to spremembo se vzpostavlja podlaga za učinkovitejše delo nadzornih organov.

Vlada je določila besedilo predloga Resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040, ki je najvišji razvojno-usmerjevalni in hkrati dolgoročni planski dokument, s katerim se načrtujeta dolgoročni razvoj in opremljanje Slovenske vojske, da bo sposobna opravljati zakonske naloge ter zagotavljati sile in zmogljivosti ter bo pripravljena za uresničevanje nacionalnih interesov in ciljev na obrambnem področju. Praviloma se dokument pripravi vsaka štiri leta, treba pa ga je pripraviti po izvedbi Strateškega pregleda obrambe, po sprejemu nove Resolucije o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije ali ob nastopu drugih okoliščin, ki zahtevajo spremembo splošnih dolgoročnih okvirov za razvoj in vzpostavitev obrambnih zmogljivosti Republike Slovenije. Državni zbor Republike Slovenije je 22. marca 2023 sprejel Resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040. Od sprejema resolucije je Vlada Republike Slovenije sprejela novo Obrambno strategijo Republike Slovenije, Vojaško strategijo Republike Slovenije in Strategijo civilne obrambe Republike Slovenije, prav tako pa so se pojavile okoliščine, ki zahtevajo vsebinsko in časovno bistveno bolj ambiciozne splošne dolgoročne okvire glede obrambnih virov ter podlag za razvoj in vzpostavitev obrambnih zmogljivosti Republike Slovenije. Pomembni razlogi in okoliščine za pripravo nove resolucije so potreba in namera za hitrejšo časovnico in bolj ambiciozno raven vlaganja v svojo obrambo in odpornost, s čimer se bo zmanjšal zaostanek na področju obrambe, ki je posledica nezadostnih preteklih vlaganj. Tako bodo doseženi pozitivni kvalitativni preskok na področju razvoja nacionalnih vojaških zmogljivosti ter višje stopnje pripravljenosti in odpornosti celotnega obrambnega sistema Republike Slovenije. Uvaja se celostni pristop, ki poleg povečanja prihodnje ravni obrambnih izdatkov in obsežnega vlaganja v modernizacijo Slovenske vojske predvideva tudi usklajena nacionalna prizadevanja za nadaljnji razvoj in krepitev nacionalne obrambne industrije ter prispevanje k dvigu splošne odpornosti države in družbe, tudi z namero vlaganja v različne projekte in zmogljivosti dvojne rabe ter s proaktivnim in usklajenim državnim pristopom k strateškemu komuniciranju na področju odpornosti, varnosti in obrambe. Načrtovana nacionalna prizadevanja bodo pozitivno prispevala k verodostojnosti Republike Slovenije med zaveznicami Nata in državami članicami Evropske unije. Trenutne razprave na najvišji politični ravni Nata in Evropske unije jasno kažejo na nujnost znatno večjega in hitrejšega povečanja sredstev in vlaganj v obrambo. Te zaveze bodo formalno potrjene na prihodnjem vrhu Nata v Haagu in v sklepih Evropskega sveta.