Odločitve vlade s sej vladnih odborov
Uvrstitev novega projekta ‘Kompetenčni center za razvoj kadrov v lesarstvu 5’ v veljavni Načrt razvojnih programov 2025–2028
Na današnji seji Odbora za gospodarstvo je Vlada Republike Slovenije sklenila, da se v veljavni Načrt razvojnih programov 2025–2028 Proračuna Republike Slovenije uvrsti nov projekt – vzpostavitev kompetenčnega centra za razvoj kadrov v lesni industriji (KOCles 5.0).
Namen projekta je sofinanciranje vzpostavitve in delovanja kompetenčnega centra za razvoj kadrov na področju lesarstva, ki ga izvaja partnerstvo Zavod lesarski grozd, lesnopredelovalna podjetja in institucije s področja lesarstva. Deloval bo za potrebe podjetij partnerstva, ki delujejo na področju lesarstva, in njihove zaposlene. Projekt je bil za sofinanciranje izbran na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje vzpostavitve in delovanja kompetenčnega centra za razvoj kadrov v lesni industriji za obdobje 2025–2026, objavljenega februarja 2025.
KOCles 5.0 sestavlja 41 partnerjev. Od tega 35 podjetij iz lesne in pohištvene panoge, ki skupaj zaposlujejo 2.902 zaposlenih oziroma dobro petino zaposlenih celotne panoge in od katerih so tri velika, 16 je srednje velikih, 15 malih ter eno mikro podjetje. Partnerstvo dopolnjuje šest glavnih razvojno-raziskovalnih, izobraževalnih in podpornih institucij v panogi.
KOCles 5.0 bo prispeval k doseganju višje usposobljenosti zaposlenih v podjetjih, ki bo rezultirala v izboljšavah poslovnih procesov v podjetjih in izmenjavi znanj ter dobrih praks med podjetji in razvojno-raziskovalnimi institucijami v panogi. Projekt bo prispeval tudi k uresničevanju akcijskega načrta SRIP Pametne stavbe in dom z lesno verigo ter omogočil povezovanja študentov in dijakov s podjetji.
Vrednost projekta znaša 800.000 evrov in se bo zaključil do 31. decembra 2026. Sredstva, 400.000 evrov v letu 2025 in 400.000 evrov v letu 2026, bo zagotovilo Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport.
Podpora države je pomembna, saj slovenska lesnopredelovalna in pohištvena panoga v zadnjih desetih letih, kljub kriznim časom, beleži trend rasti. To pa je v večini rezultat vse večje uveljavljenosti lesa v gradnji in opremljanju ter sposobnosti podjetij, da se hitro prilagajajo zahtevam trga, pri tem pa stalno nadgrajujejo svoje tehnološko opremljenost ter krepijo svojo odpornost na krizne razmere.
Vir: Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport
Vlada sprejela mnenje glede zaključkov Britansko-slovenske poslovne konference
Vlada je na seji odbora sprejela tudi mnenje glede sklepa Državnega Sveta Republike Slovenije o zaključkih Britansko-slovenske poslovne konference, ki se ga pošlje Državnemu Svetu Republike Slovenije.
Lani oktobra je v dvorani Državnega sveta Republike Slovenije potekala Britansko-slovenska poslovna konferenca, ki sta jo organizirala Državni svet Republike Slovenije in Britansko-slovenska gospodarska zbornica. Na podlagi predstavitev in razprave so bili s strani organizatorjev oblikovani zaključki, ki jih je Državni svet Republike Slovenije dne 26. februarja 2025 obravnaval na 25. seji, kjer je sprejel sklep, s katerim je pozval Vlado Republike Slovenije, da preuči zaključke o možnostih dviga gospodarskega sodelovanja z Združenim kraljestvom ter Commonwealthom in novih letalskih povezavah.
V mnenju je vlada obrazložila, da je v obstoječem Programu spodbujanja investicij in internacionalizacije slovenskega gospodarstva Združeno Kraljestvo že identificirano kot trg priložnosti. Vlada bo na podlagi tega podpirala vse ukrepe (sejmi, izhodne delegacije, obiski podjetij iz Združenega kraljestva, spletne informacijske aktivnosti) Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport ter agencije SPIRIT Slovenija, da se blagovna menjava in predvsem izvoz slovenskih podjetij v Združeno kraljestvo poveča. Odpiranje novih trgov je prioriteta in bo naslovljeno tudi v novem programu 2026–2030, ki ga je začelo pripravljati Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport.
Vlada Republike Slovenije si po stečaju nacionalnega prevoznika in izbruhu Covid-19 močno prizadeva k dvigu ravni letalske povezljivosti. Eden od ukrepov za izboljšanje letalske povezljivosti Slovenije predstavlja Javni razpis za večjo letalsko povezljivost Slovenije, ki ga Ministrstvo za infrastrukturo izvaja od aprila 2023. Predmet razpisa je dodelitev državne pomoči letalskim prevoznikom za začetek obratovanja novih letalskih prog, za prevoz potnikov na javno letališče na ozemlju Republike Slovenije, na katerem se opravlja mednarodni zračni prevoz ali z njega, do enega kraja pristanka na ozemlju držav v skupnem evropskem zračnem prostoru. Do pomoči so upravičeni letalski prevozniki z veljavno operativno licenco, ki jo je izdala država članica Evropske unije ali država, ki je članica skupnega evropskega zračnega prostora. Glede na pogoje za dodelitev pomoči, ki se izvaja v skladu s Smernicami Evropske komisije o državni pomoči letališčem in letalskim prevoznikom, je interes letalskih prevoznikov iz Združenega kraljestva za udeležbo na razpisu relativno majhen.
Ne glede na to Ministrstvo za infrastrukturo vzporedno intenzivno išče rešitve, ki bodo izboljšale letalsko povezljivost Slovenije tudi na dolgi rok, saj se zaveda omejenosti učinkov razpisa. Zato je odprto do različnih oblik sodelovanja z letalskimi prevozniki, tudi tistimi iz Združenega kraljestva, ki bi dolgoročno pripomogle k dvigu letalske povezljivosti v Sloveniji in je zainteresirano za pogovore o možnostih sodelovanja. O obstoju morebitnih drugih možnostih financiranja proge oziroma prevoznika, kot so promocijske aktivnosti, program spodbud upravljalca letališča odločajo za to pristojni deležniki.
Vir: Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport
Podpora Programu za obnovo Ukrajine v sodelovanju z Nemško agencijo za mednarodno sodelovanje
Na odboru za državno ureditev in javne zadeve se je Vlada seznanila z Informacijo o nameravanem podpisu Memoranduma o soglasju med Ministrstvom za zunanje in evropske zadeve in Nemško agencijo za mednarodno sodelovanje GmbH (GIZ) za obdobje 2025 in 2026.
Program Ukrajina za lokalno opolnomočenje, odgovornost in razvoj (U-LEAD z Evropo, faza III) je večdonatorski program, ki ga podpirajo Evropska unija (EU), Nemčija, Danska, Poljska, Francija in Slovenija. Program izvaja Nemška agencija za mednarodno sodelovanje GmbH (GIZ). Republika Slovenija se je v program formalno vključila s podpisom Memoranduma o soglasju med Ministrstvom za zunanje in evropske zadeve RS in GIZ leta 2020.
Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve bo k aktivnostim U-LEAD prispevalo tudi v letih 2025 in 2026, in sicer preko podpore projektu "Podpora Programu za obnovo Ukrajine – I faza", ki ga bo izvajal Center za evropsko prihodnost.
Vir: Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve