Obeležitev Svetovnega dneva čebel v Šentjakobu pri Rožu

Dogodek je izstopal zaradi svoje vsebine in simbolike, saj je prvič doslej predstavljal poskus oblikovanja koordinacije slovenskih čebelarjev narodnostnih skupnosti iz Italije, Madžarske, Hrvaške, Avstrije ter Slovenije. Cilj pobude je dolgoročno vzpostaviti zamejsko čebelarsko mrežo, ki bi spodbujala redna srečanja, izmenjavo znanja in izkušenj, izvajanje skupnih projektov ter utrjevanje slovenske narodne identitete skozi čebelarstvo.

Dogodka so se udeležili številni predstavniki iz različnih držav, med njimi častni gost Lojze Peterle, nekdanji predsednik Vlade Republike Slovenije in aktiven promotor slovenskega čebelarstva v evropskem prostoru. Prisoten je bil tudi župan občine Šentjakob v Rožu Guntram Perdacher, ter Jože Pečnik, predstavnik Kmečke izobraževalne skupnosti (KIS). Med gosti so bili tudi številni predstavniki številnih čebelarskih društev iz Avstrije, Madžarske, Hrvaške, Italije in Slovenije, ki so izrazili pripravljenost za nadaljnje povezovanje in sodelovanje v okviru nastajajoče zamejske čebelarske koordinacije.

Posebno mesto na dogodku so imeli mladi oz. dijaki Višje šole za gospodarske poklice Šentpeter, kjer čebelarstvu posvečajo pomemben del svojega izobraževalnega programa. Šola že več let izvaja tečaj čebelarstva v slovenskem jeziku, ki je med dijaki zelo priljubljen. Na dogodku so dijaki predstavili svoje znanje in pripravljenost za nadaljnjo promocijo čebelarstva kot pomembne trajnostne dejavnosti.

V okviru dogodka je bil predstavljen tudi vzorčni "mobilni" čebelnjak, ki ga je izdelal Jože Pečnik. Čebelnjak je namenjen izobraževalnim in promocijskim aktivnostim ter bo postavljen tudi na vrtu Generalnega konzulata Republike Slovenije v Celovcu. Gre za premični prikaz tradicionalnega in sodobnega čebelarjenja, opremljen z učnimi vsebinami o čebelah, čebeljih izdelkih in pomenu ohranjanja narave.

Obeležitev Svetovnega dneva čebel v Šentjakobu pri Rožu predstavlja pomemben korak k dolgoročnemu strateškemu povezovanju slovenskih zamejskih čebelarjev in utrjevanju slovenskega jezika in identitete skozi skupno dejavnost, ki ima poleg kulturne tudi trajnostno in gospodarsko razsežnost. Podpora pobudi s strani izobraževalnih ustanov, lokalnih skupnosti ter širše slovenske čebelarske javnosti je ključna za nadaljnje korake pri formalizaciji koordinacije, ki bi lahko postala zgled medsebojnega sodelovanja zamejskih Slovencev na področju ohranjanja tradicije, narave in jezika.