Državni sekretar Štucin na zasedanju Sveta EU za splošne zadeve v Bruslju

Ministri so potrdili politični dogovor o predlogu spremembe Uredbe glede poenostavitve in okrepitve mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah, ki bo pomembno prispevala h konkurenčnosti evropskega gospodarstva, hkrati pa ohranila okoljsko celovitost omenjenega mehanizma, ter sklepe na temo demokratične odpornosti EU.

Državni sekretar Štucin je v okviru priprav na zasedanje Evropskega sveta poudaril podporo načrtovanim točkam dnevnega reda (Ukrajina, Bližnji vzhod, varnost in obramba, vloga EU v svetu, konkurenčnost, migracije), in podprl razpravo voditeljev na temo Zahodnega Balkana, s ciljem pregleda razmer v regiji in pozitivnega signala glede integracije v EU. 

Poudaril je pomen zagotavljanja vsestranske podpore Ukrajini, vključno s prizadevanji za pravičen in trajen mir v skladu z Ustanovno listino Združenih narodov ter njenega približevanja EU. Glede na razmere na Bližnjem vzhodu je obravnava voditeljev posebej pomembna in Slovenija pričakuje jasne, na rezultate usmerjene, sklepe. Državni sekretar je povedal, naj se Evropski svet osredotoči na prioritetna področja, kot so neoviran dostop humanitarne pomoči v Gazo, vprašanje odgovornosti glede nasilja in nezakonitih dejavnosti na Zahodnem bregu, pregled pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom ter ohranjanje politične perspektive dveh držav kot edine poti do miru. Glede Sirije je državni sekretar izrazil zadovoljstvo nad majsko odločitvijo Sveta za zunanje zadeve o odpravi sankcij, pri čemer je potrebno spremljati razmere v državi.

Razprava voditeljev o obrambnih in varnostnih temah je ključna, predvsem z vidika nadaljevanja dela na področjih, ki so bila dogovorjena marca. Za Slovenijo je pomembno, da naložbe v obrambo prispevajo h krepitvi domače obrambne industrije in omogočajo vključevanje malih in srednje velikih podjetij ter raziskovalnih ustanov. Slovenija podpira osredotočenost na globalno konkurenčnost EU, na povečanje produktivnosti in rasti, v povezavi s trgovino, ter na boljše delovanje enotnega trga.

Španija je ponovila svojo pobudo za spremembo oziroma dopolnitev uredbe št. 1 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti, z namenom, da bi med uradne jezike EU dodali katalonski, baskovski in galicijski jezik. Državni sekretar Štucin je podprl predlog, saj je Slovenija velika zagovornica večjezičnosti, in izrazil upanje, da bodo preostala odprta vprašanja rešena v konstruktivnem duhu, posebej kar zadeva pravna vprašanja.

V okviru postopka po prvem odstavku 7. člena Pogodbe o EU je Svet za splošne zadeve opravil zaslišanje Madžarske glede spoštovanja temeljnih vrednot Unije. Slovenija podpira nadaljevanje tega postopka, saj ga ocenjujemo kot ključno orodje za zaščito temeljnih vrednot, na katerih temelji EU. Člani Sveta za splošne zadeve so v okviru letnega dialoga o vladavini prava razpravljali še o stanju v posameznih državah članicah. Slovenija podpira prizadevanja Evropske komisije za krepitev vladavine prava in odprt, spoštljiv in konstruktiven dialog med državami članicami ter spodbuja razpravo, ki prispeva k učinkovitemu delovanju pravosodnih sistemov in h krepitvi zaupanja v institucije pravne države v Uniji.

Češka je pod točko razno ponovno pozvala k iskanju dolgoročnih rešitev za zagotovitev evropskega financiranja radia Svobodna Evropa (angleško Free Europe), kar je Slovenija v preteklosti glede na vlogo radia predvsem v regijah, kjer je svoboda medijev ogrožena, že podprla.

Državni sekretar se je ob robu srečal z nemškim državnim ministrom za Evropo Guntherjem Krichbaumom. Potrdila sta dobre prijateljske odnose med Slovenijo in Nemčijo. V pogovoru sta se osredotočila na širitveni proces EU. Obe državi si bosta še naprej prizadevali za izboljšanje širitvenega procesa EU, ki naj temelji na enakih pogojih za vse države kandidatke Zahodnega Balkana in Vzhodnega tria.

Člani Sveta za splošne zadeve so se na delovnem zajtrku sestali v formatu ministrov za prihodnost z evropskim komisarjem Glennom Micallefom, delovno kosilo pa je bilo namenjeno temi demokratične odpornosti, ob prisotnosti evropskega komisarja Michaelom McGrathom, v luči priprave »evropskega ščita za demokracijo«. Gre za pobudo, ki ima za cilj krepiti sposobnost EU in njeno zaščito pred naraščajočimi grožnjami demokraciji.