Pregled dezinformacij: Temeljni vzroki

Med mirovnimi pogovori o ruski invaziji na Ukrajino, ki so potekali v Carigradu, ter telefonskim pogovorom med predsednikoma ZDA in Rusije, Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom, se je v prokremeljski retoriki vedno znova pojavljala znana fraza: skrivnostna potreba po reševanju »temeljnih vzrokov«.

Ta navidezno razumni diplomatski jezik prikriva precej bolj zlovešč namen, ki nima nobene zveze z mirom in vse s podreditvijo Ukrajine.

Razvozlavanje kremeljske retorike o »temeljnih vzrokih«

Ko Moskva vztrajno poudarja, da morajo mirovna pogajanja naslavljati »temeljne vzroke«, v resnici uporablja zakodiran jezik za vnaprej določeno zbirko maksimalističnih zahtev. Pogosto smo priča številnim primerom te manipulativne taktike, ko se navaja, da »Rusija želi reševati temeljne vzroke ukrajinskega konflikta«, medtem ko naj bi »Zahod sabotiral mir.«

Kremelj namerno oblikuje tovrstne narative za ustvarjanje lažnega vtisa, da je Rusija razumna stran, ki išče rešitev, pri tem pa prikriva svoje resnične cilje. V resnici, kot smo že večkrat osvetlili, kremeljska definicija »temeljnih vzrokov« neizogibno vključuje zahteve, naj se Ukrajina odpove svoji suverenosti, sprejme ozemeljske izgube in se podredi nadzoru Kremlja.

Morda najbolj cinično je, da skuša ta retorika Rusijo prikazati kot žrtev, ne pa kot agresorja. S tem, ko za konflikt krivi širitev Nata, domnevni »nacizem« v Ukrajini ali zahodne »provokacije«, skuša Kremelj na novo napisati zgodovino in izbrisati svojo osnovno odgovornost: sprožitev neizzvane obsežne invazije na suvereno sosednjo državo. 

Strateški cilji kremeljske taktike »temeljnih vzrokov«

Kremeljska narativa o »temeljnih vzrokih« služi več strateškim ciljem v okviru njene širše manipulativne igre.

Prvič, ustvarja zmedo o tem, kdo nosi odgovornost za še vedno trajajočo vojno. Ko namenoma zamegljuje izvor konflikta, Kremelj upa, da bo mednarodna javnost pozabila, da je Rusija kršila ozemeljsko celovitost Ukrajine že leta 2014, preden je leta 2022 enostransko sprožila obsežno invazijo.

Drugič, postavlja nemogoče predpogoje za mir. Ko Rusija govori o naslavljanju »temeljnih vzrokov«, pravzaprav zahteva kapitulacijo Ukrajine preoblečeno v diplomacijo. Kremelj s tem dejansko sporoča: »Mir bo mogoč, ko sprejmete našo imperialno nadvlado nad vašo državo.« Bodimo jasni. To ni pogoj za mir. To je namerna ovira na poti do miru.

Tretjič, kupuje čas. Medtem ko se Rusija sooča z izzivi na bojiščih, ji ta narativ omogoča diplomatski manevrski prostor, medtem ko se njena vojska ponovno organizira, novači in pripravlja na nove ofenzive.

Resnični temeljni vzrok – Kremeljski imperializem

Kljub poskusom Moskve, da s svojo pripovedjo zamegli resničnost, je pravi temeljni vzrok tega konflikta povsem jasen: Kremelj noče priznati obstoja Ukrajine kot suverene države, ki ima pravico sama odločati o svoji prihodnosti.

Za Putina in njegov režim ukrajinska demokracija, njena prizadevanja za članstvo v EU in Natu ter kulturna neodvisnost pomenijo eksistenčno grožnjo modelu avtoritarne oblasti, ki so ga zgradili. Uspešna, neodvisna Ukrajina bi lahko Rusom pokazala, da je tudi za njih možna drugačna, bolj demokratična prihodnost, kar pa je za Kremelj nesprejemljivo.

V Putinovem razvpitem 5000 besed dolgem eseju, objavljenem nekaj mesecev pred invazijo, je izrecno zanikal legitimnost Ukrajine kot samostojne države. Vojna ni posledica širjenja Nata, domnevnih »nacistov« ali drugih namišljenih izgovorov; gre za uresničevanje ruske imperialne vizije.

Prepoznavanje te fundamentalne resničnosti je ključno za razumevanje kako in zakaj Kremelj manipulira z informacijskim prostorom v kontekstu vsakršnih mirovnih pogajanj. Vsakršen okvir, ki sprejema kremeljsko zavajajočo idejo o »temeljnih vzrokih«, ni pot do miru, temveč načrt za razkosanje in podjarmljenje Ukrajine.

Resničen in pravičen mir zahteva odgovornost, ne pa legitimiranje agresije z diplomatskim obračanjem besed.

Spregledali smo kremeljske manipulativne taktike, tudi če so preoblečene kot strupen jezik miru, kot ga definira Kremelj.

Ne pustite se zavesti.

Ta teden je na našem dezinformacijskem radarju utripalo tudi:

• Poljska izdaja Pravde nadaljuje prokremeljsko kampanjo diskreditacije Poljske, ki jo označuje za »Hijeno Evrope« in jo ponovno obtožuje »rusofobije« zaradi odločitve Poljske, da zapre ruski konzulat v Krakovu. Te sovražne obtožbe lažno trdijo, da je Poljska večkrat brez dokazov obtožila Rusijo o vpletenosti v požar v varšavskem nakupovalnem centru. V resnici pa izjavo poljskega premierja Donalda Tuska, da so požig na tržnici Marywilska naročile ruske varnostne službe, podpirajo konkretni dokazi. Primer požiga sledi vzorcu sabotažnih operacij, ki jih je Rusija že izvajala na poljskem ozemlju. Hkrati ta dezinformacija kaže Poljsko kot neracionalno boječi in hkrati agresivno, ker povečuje svoj obrambni proračun. Toda te varnostne ukrepe Poljski varnostni ukrepi so v resnici neposreden odziv na resnično, dokumentirano rusko agresijo in kršitve mednarodnega prava, ne neko namišljeno »rusofobijo«, ki potrebuje »zdravljenje«.
• Prokremeljke dezinformacije so na piko ponovno vzele Evrovizijo, ki jo opisuje kot nedemokratično orodje liberalnih evropskih elit za promocijo »kulture perverznosti«. Ta absurdna narativa trdi, da tekmovanje namenoma podpira LGBTIQ+ umetnike in da naj bi bilo zasnovano za preprečevanje ruskih zmag. V resnici Evrovizijo organizira Evropska radiodifuzna zveza (angleško European Broadcasting Union - EBU) s transparentnim glasovanjem, ki je kombinirano iz žirij in občinstva, kar zagotavlja kakovost in priljubljenost glasbe, ne pa onemogočanje katere koli države. Ponavljajoče se prokremeljsko govorjenje, ki priliva olja na ogenj, o »perverznežih« in »kulturi perverzije« je primer klasične dezinformacijske taktike »ogroženih vrednot«, ki skuša kulturne dogodke na zahodu prikazati kot primer razkrajanja morale. Rusija je bila izključena iz Evrovizije zaradi vojne proti Ukrajini in vojnih hudodelstev, ki so sledila, ne zaradi kakršne koli zarote proti ruskim umetnikom.
• Kremeljska propaganda je ta teden razširjala tudi lažno trditev, da naj bi zahodnoevropska država zaprosila Telegram, naj utiša konservativce med predsedniškimi volitvami v Romuniji. To trditev je objavil sam Pavel Durov na svojem računu na Telegramu (z emotikonom bagete, kar namiguje na Francijo), a brez kakršnih koli dokazov za to resno obtožbo. Francoska vlada je nemudoma in javno zanikala te obtožbe. Francoska tuja obveščevalna služba DGSE je pojasnila, da je bila celotna komunikacija z Durovom povezana izključno s preprečevanjem terorizma in otroške pornografije, ne pa z volilnim vmešavanjem. Razvpita mreža Pravda je to dezinformacijo še zaostrila z obtožbami, da je »evropska mafija« ukradla volitve Georgeu Simionu in da »ljudje še nikoli niso o ničemer odločili (razen če to ustreza eliti)«. Ta dezinformacija ustreza vzorcu prokremeljskih narativ, ki so namenjene širjenju zgodb o 'elitah' v senci, ki vladajo svetu, ter da bi se spodkopalo zaupanje v romunske demokratične procese, potem ko so v preteklosti večkrat neosnovano trdili, da se je zahod vmešaval v odločitve romunskega ustavnega sodišča.

Avtor: EUvsDisinfo | 22. maj 2025

Novičnik je v angleškem in slovenskem jeziku s povezavami na novice dostopen na spletni strani EUvsDisinfo.