Vlada že med revizijskim postopkom nadgradila sistem upravljanja Načrta za okrevanje in odpornost

Računsko sodišče Republike Slovenije (RSRS) je objavilo revizijsko poročilo glede učinkovitosti poslovanja Vlade Republike Slovenije (vlada), Ministrstva za finance (MF) in Urada Republike Slovenije za okrevanje in odpornost (URSOO) pri upravljanju izvajanja NOO v Republiki Sloveniji v obdobju od 1. julija 2020 do 30. junija 2024.

Vlada, MF in URSOO so tekom predmetne revizije intenzivno sodelovali pri pripravi informacij in pojasnil o sistemu izvajanja NOO. V tem času so z vso odgovornostjo in sproti naslavljali ugotovitve RSRS in nadgrajevali sistem izvajanja. RSRS v izdanem poročilu tako ni podalo nobenih priporočil za učinkovitejše upravljanje NOO.

Mehanizem za okrevanje in odpornost (Mehanizem) je finančno najobsežnejši del svežnja NextGenerationEU, pri katerem Evropska komisija (EK) prvič pogojuje koriščenje evropskih sredstev z doseganjem mejnikov in ciljev v okviru izvajanja reform in naložb, dogovorjenih na podlagi nacionalnega NOO, in ne z nastalimi upravičenimi stroški na projektih, kot to velja pri kohezijskih sredstvih.

Slovenija bo pri črpanju razpoložljivih sredstev uspešna toliko, kolikor bo uspešna pri izvajanju načrtovanih in z EK dogovorjenih reform in naložb. Vlada je zavezana k 100-odstotnemu črpanju nepovratnih sredstev Mehanizma, ki so na voljo Sloveniji do konca leta 2026, zato z največjo pozornostjo izvaja tudi številne aktivnosti za pospešitev izvajanja NOO in obvladovanje tveganj, na katere vplivajo tudi okoliščine, ki jih tekom priprave prvotnega NOO ni bilo mogoče predvideti (vojna v Ukrajini, poplave …).

RSRS ugotavlja, da je bil NOO zasnovan ambiciozno. NOO obsega področja v pristojnosti vseh ministrstev in dveh vladnih služb. Trenutno obsega skupaj 36 reform in 50 naložb oziroma 203 mejnike in cilje. Vključuje tudi sistemske in strukturne reforme (pokojninska reforma, reforma dolgotrajne oskrbe, reforma trga dela, reforma plač v javnem sektorju, reforma zdravstvenega sistema), ki jih je EU državi priporočila v okviru evropskega semestra.

Slovenija je morala že na začetku izvajanja Mehanizma vzpostaviti sistem za spremljanje in izvajanje NOO, ki je podlaga za koriščenje sredstev Mehanizma. Po potrditvi NOO s strani Sveta Evropske unije julija 2021 je bila oktobra istega leta sprejeta nacionalna uredba o izvajanju Mehanizma. Sledile so podrobnejše smernice in priročniki ter nadgradnja informacijskih sistemov za potrebe izvajanja NOO. EK je s potrditvijo prvega zahtevka za plačilo nepovratnih sredstev ocenila, da je Slovenija zadovoljivo izpolnila tudi mejnik, povezan s pravnim in institucionalnim okvirom za ustrezno delovanje kontrolnih in revizijskih sistemov pri izvajanju NOO. S ciljem učinkovitega izvajanja in upravljanja NOO pristojni še naprej redno nadgrajujejo sistem izvajanja, pri čemer z vso resnostjo upoštevajo tudi priporočila in usmeritve revizijskih organov (nacionalnih in evropskih) ter strokovnih služb EK.

Tekom revizije je RSRS vlado usmerjal na ažurnejše seznanjanje z izvajanjem NOO in pravočasno sprejemanje ukrepov za uspešno izvedbo NOO. Vlada je RSRS že tekom postopka pojasnila, da se redno informira o izvajanju reform in naložb ter s tem povezanih mejnikov in ciljev NOO ter, da sprejema vse potrebne ukrepe za uspešno izvedbo. Tudi na sejah vlade. Od oktobra 2022 do danes je vlada obravnavala skupaj 26 vladnih gradiv, povezanih z izvajanjem NOO – tri ob oddaji zahtevkov za plačilo, sedem, povezanih s procesom priprave predlogov sprememb NOO, in 16 informacij o izvajanju NOO v okviru rednega poročanja. Na ta način vlada zagotavlja celovit vpogled v izvajanje NOO, hkrati pa na tej podlagi poziva in usmerja pristojna ministrstva k ukrepanju in obvladovanju tveganj na posameznih ukrepih. Po potrebi predlaga tudi spremembe NOO, tako da EK predlaga preoblikovanje nekaterih naložb na način, ki bo omogočal maksimalno koriščenje razpoložljivih sredstev. Pri tem spremembe NOO ne smejo bistveno odstopati od njegove prvotne verzije.

URSOO je v letih 2024 in 2025 odpravil določene tehnične napake v informacijskem sistemu ter ga nadgradil tako, da omogoča boljši vpogled v podatke o mejnikih in ciljih. Tako so bila odpravljena vsa sprotna priporočila tekom revizije RSRS. URSOO redno spremlja izvajanje mejnikov in ciljev ter o njihovem izvajanju mesečno poroča vladi.

MF je na podlagi ugotovite RSRS predlagalo pravne podlage za poenostavitev proračunskih postopkov in odpravo nekaterih administrativnih ovir.

Glede na trenutno razpoložljiva sredstva država beleži 41-odstotni priliv razpoložljivih sredstev Mehanizma oziroma 1,1 milijarde evrov, od tega 673 milijonov nepovratnih sredstev in 426 milijonov evrov posojil. Do konca leta 2024 je Slovenija v Bruselj posredovala tri zahtevke za plačilo, v katere so bili vključeni prvi štirje obroki za nepovratna sredstva ter prva dva obroka za posojila. EK je ob obravnavi zahtevkov ocenila, da je Slovenija izpolnila vseh 64 mejnikov in ciljev, povezanih s temi obroki, kar predstavlja 31,5 odstotka vseh načrtovanih mejnikov in ciljev.

Sloveniji je do konca leta 2026 iz 650 milijard evrov vrednega Mehanizma na voljo 1,61 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 1,07 milijarde evrov posojil. Vlada s predlogom tretje spremembe, ki je v obravnavi na EK, obseg posojil zmanjšuje na 613 milijonov evrov. Slovenija bo razpoložljiva sredstva do konca leta 2026 koristila v predvidoma 16-ih obrokih, od tega jih je deset za nepovratna sredstva in šest za posojila.

Vlada vlaga vse napore v izvajanje NOO. Predvidoma prihodnji mesec bo EK posredovala četrti zahtevek za plačilo.

Glede na majske podatke EK je Slovenija z 41 odstotki prejetih sredstev na 16. mestu med državami članicami glede izplačil razpoložljivih sredstev.