Odločitve vlade s seje vladnega odbora
Vlada o mnenju Državnega sveta k Rednemu letnemu poročilu Zagovornika načela enakosti za leto 2024
Na današnji seji odbora za državno ureditev in javne zadeve je Vlada Republike Slovenije sprejela stališče k mnenju Državnega sveta Republike Slovenije k Rednemu letnemu poročilu Zagovornika načela enakosti za leto 2024 in ga pošlje Državnemu zboru.
Državni svet ugotavlja, da je redno letno poročilo Zagovornika načela enakosti za leto 2024 sestavljeno iz treh delov. Prvi del poročila ohranja dosedanjo že uveljavljeno obliko in prinaša vpogled v delo Zagovornika skozi perspektivo izvajanja nalog, ki mu jih nalaga 21. člen Zakona o varstvu pred diskriminacijo (ZVarD). Drugi del poročila ponuja pregled po osebnih okoliščinah, tretji del pa pregled po ministrstvih in drugih institucijah. V poročilu Zagovornik predstavlja svoje delovanje in druge izbrane podatke, povezane z zagotavljanjem enake obravnave in enakih možnosti v Republiki Sloveniji.
Vlada pojasnjuje, da so se predstavniki Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti 16. 4. 2025 udeležili 16. seje Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide ter sodelovali na obravnavi Rednega letnega poročila Zagovornika za leto 2024. Državni svet je bil seznanjen s stališčem ministrstva, da gre za kakovostno, sistematično in poglobljeno pripravljeno poročilo, ki nudi celosten vpogled v delo Zagovornika. Vlada RS izraža zadovoljstvo, da je sistemska umeščenost in organiziranost Zagovornika v primerjavi z organi za enakost v nekaterih drugih državah članicah EU na visoki ravni, kar predstavlja dobro podlago za prihodnje naloge s tega področja.
Vlada se je seznanila, da Zagovornik velik del zadev zaključi na podlagi svetovanja in informiranja, hkrati pa ugotavlja, da so njegove ugotovitve in priporočila s strani kršiteljev pogosto upoštevana. Slednje ocenjuje kot pozitivno, saj lahko to v pomembni meri spreminja nezakonite prakse in pripomore k zniževanju ravni diskriminacije v naši družbi. Prav tako se po naši oceni z obravnavo tožb zoper odločitve Zagovornika na Upravnem sodišču in z aktivnim vključevanjem Zagovornika v sodne postopke, povezane z vprašanji diskriminacije, na podlagi 41. člena ZVarD, krepi sodna praksa na tem področju, ki je trenutno še primanjkuje. Kot pomemben element Zagovornikovega dela Vlada RS prepoznava ozaveščanje in preventivne aktivnosti v primerih, ko diskriminacija ni ugotovljena. Tudi v teh primerih namreč Zagovornik priporoči določena ravnanja za izboljšanje položaja.
Vlada ugotavlja, da vedno ostaja prostor za sistemske izboljšave in ena od teh bi bila zagotovo učinkovitost v primerih ugotovljene diskriminacije, ko je Zagovornik vezan na sodelovanje s posamezno inšpekcijo. Tudi v trajnih problemih, kot je znižanje nagrade za poslovno uspešnost zaradi odsotnosti z delovnega mesta, zaradi starševstva, nosečnosti ali zdravstvenega stanja, bi bila potrebna izboljšava, saj je Zagovornik že nekajkrat ugotovil diskriminacijo in se vendarle praksa pri delodajalcih spreminja prepočasi. Glede na to, da je Zagovornik institucija, ki se ukvarja izključno s problematiko diskriminacije in ima zato na področju visoko strokovno znanje, je treba zagotoviti, da bodo njegove odločitve v kar največji meri upoštevane, kar je tudi zahteva direktiv.
S stališča sistemske ureditve so pomembna priporočila, ki jih Zagovornik naslavlja na državne organe, ki pripravljajo zakonodajo. Njegova priporočila se uresničujejo postopoma, vendar Vlada RS pričakuje, da se bo tudi ta praksa spremenila, na podlagi novih direktiv in bo uresničevanje potekalo hitreje. Potrebno je zagotoviti, da se Zagovornik vedno vključi v postopke priprave zakonodajnih, strateških, programskih in drugih dokumentov, ki se nanašajo na varstvo pred diskriminacijo. Državni svet in Zagovornik namreč ugotavljata nekatere pomanjkljivosti zakonskih podlag za izrekanje sankcij v primeru ugotovljenih kršitev Zagovornika.