Fajon pozvala EU k enotni obsodbi izraelskih vojaških akcij v Gazi in nedopustne humanitarne blokade

Pri točki o Bližnjem vzhodu je ministrica Fajon najostreje obsodila nove napade Izraela v Gazi: »Več kot 53.000 mrtvih, dva milijona ljudi na robu lakote, medtem ko izraelska vlada za zgolj teden dni dopušča le 'minimalno' pomoč – in to predvsem zato, da bi se izognila posnetkom stradanja.« Ministre je obvestila, da je Slovenija kot humanitarna donatorka skupaj z 22 državami podprla skupen poziv izraelski vladi, v kateri zahtevamo takojšen, neoviran in trajen humanitarni dostop, sorazmeren resnosti katastrofe. Zahtevamo tudi, da se Združenim narodom in humanitarnim organizacijam omogoči neodvisno in nepristransko delovanje – v skladu s humanitarnimi načeli. Opozorila je še na potrebo po dejavnejši vlogi EU: »Če samo opazujemo množične kršitve mednarodnega humanitarnega prava in mednarodnega prava človekovih pravic, delimo odgovornost. EU mora dosledno udejanjati lastne vrednote in zahtevati odgovornost za vsa storjena dejanja.« Ob tem je vnovič pozvala k premirju in izpustitvi talcev.

V svoji intervenciji je še poudarila: »Naša nesposobnost, da ukrepamo, da ne uspemo odločno in enotno obsoditi očitnih kršitev človekovih pravic in mednarodnega prava, povzroča nepopravljivo škodo ugledu EU v svetu in doma. Gaza doživlja največjo humanitarno krizo v svoji zgodovini, Izrael napoveduje popolno priključitev palestinskih ozemelj in prisilno razselitev Palestincev, kar je v popolnem nasprotju z mednarodnim pravom in EU se še vedno ni sposobna odzvati z enim glasom! Kdaj nam je nazadnje to uspelo?«

Skupaj s Španijo, Irsko in Luksemburgom je Slovenija pozvala k pregledu skladnosti delovanja Izraela z njegovimi obveznostmi iz 2. člena pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom, ki se nanaša na spoštovanje človekovih pravic. Podprli smo tudi nizozemski predlog: »Slovenija je naklonjena sprejetju ukrepov, ki bodo vplivali na trgovino in sodelovanje med EU in Izraelom, dokler se ne vzpostavi spoštovanje mednarodnega prava. Skupaj s Francijo pregledujemo možnosti uvedbe nacionalnih sankcij,« je med drugim še povedala ministrica in podprla napoved Francije, Združenega kraljestva in Kanade o uvedbi sankcij zoper Izrael, če ne ustavi vojne. Dodala je še poziv Slovenije k ciljno usmerjenim ukrepom proti nasilnim naseljencem, ki na Zahodnem bregu zažigajo polja, postavljajo nove nezakonite naselbine in s tem v živo izvajajo de facto aneksacijo. Glede sankcij zoper Hamas pa je povedala, da morajo biti obravnavane neodvisno.

V razpravi o končanju vojne v Ukrajini je ministrica Rusijo pozvala k takojšnjemu in brezpogojnemu premirju ter povedala, da se je Slovenija pridružila pobudi Avstrije, ki se nanaša na okrepitev globalne podpore takšnemu premirju. »Putin mora končati to vojno. Slovenija podpira mir, ki bo sprejemljiv za Ukrajino. Želimo si, da bi se prava pogajanja začela čimprej in da bi Evropa sedela za isto mizo.« V nadaljevanju je opozorila na težek položaj pridržanih civilistov, vključno z novinarji: »Poiskati moramo dodatne ukrepe za zagotovitev vrnitve civilistov, vojnih ujetnikov in nasilno razseljenih ukrajinskih otrok na njihove domove. Upamo, da bodo ta vprašanja med prednostnimi temami mirovnih pogajanj.« Na koncu je še izrazila podporo Slovenije odprtju prvega pogajalskega sklopa z Ukrajino.

Pri točki o Siriji je izrazila podporo Slovenije predlogu nadaljnjega odpravljanja gospodarskih sankcij EU proti Siriji z namenom podpore tranziciji in okrevanju tamkajšnjega gospodarstva, ob pozornem spremljanju razmer na terenu.