Mesec maj v znamenju našega odnosa do narave
Narava v Sloveniji je med bogatejšimi v Evropski uniji. Skozi generacije smo jo ohranili v takšni meri, da več kot 40 odstotkov Slovenije predstavljajo območja posebnega pomena (Natura 2000, zavarovana območja in naravne vrednote). V Sloveniji je tako 355 območij Nature 2000, ki pokrivajo dobrih 37 odstotkov ozemlja države.
Ponašamo se z zelo dolgo tradicijo varstva narave, ki jo v sedanjem času nadaljuje veliko organizacij, društev in posameznikov: poleg Ministrstva za naravne vire in prostor in Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, upravljavcev parkov in drugih izvajalcev javnih služb kot sta Zavod za gozdove Slovenije in Zavod za ribištvo Slovenije tudi raziskovalne in strokovne institucije.
Pomemben del prispevajo tudi vse nevladne organizacije, ki delujejo na področju ohranjanja narave in varstva okolja. V aktivno ohranjanje narave se vključujejo tudi ostali sektorji - načrtovalci prostora, urejevalci vodotokov, gozdarji, lovci, ribiči, kmetovalci, lastniki zemljišč in lokalne skupnosti ter regionalne razvojne agencije.
Za izjemne dosežke, ki pomembno prispevajo k razvoju stroke na področju ohranjanja narave in k ohranjanju narave, smo v letu 2024 prvič v Sloveniji podelili Nagrado Rada Smerduja.
Z nagrado želimo opozoriti na prispevek posameznikov in organizacij ter nagraditi njihove dosežke na področju ohranjanja narave, povečati njihovo prepoznavnost in okrepiti vedenje o dolgoročnem pomenu, ki ga imajo. V letu 2024 smo Nagrado Rada Smerduja podelili Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Na letošnji razpis pa smo prejeli 10 predlogov posameznikov in posameznic. Nagrajenec bo znan na slavnostni podelitvi 13. junija.
20. maj: svetovni dan čebel
Z vsakoletnim obeleževanjem svetovnega dneva čebel ozaveščamo o ključni vlogi opraševalcev pri ohranjanju zdravja ljudi in planeta ter o številnih izzivih, s katerimi se pri tem soočamo. Ta dan praznujemo od leta 2018, zahvaljujoč prizadevanjem Republike Slovenije, ki je skupaj z drugimi deležniki Generalno skupščino OZN spodbudila k razglasitvi 20. maja za svetovni dan čebel.
Letos poteka praznovanje svetovnega dneva čebel pod geslom Čebele navdihuje narava, da nas vse hranijo. S tem geslom želimo ozavestiti ključnovlogo opraševalcev pri obnovi ekosistemov, ohranjanju biotske raznovrstnosti ter prehranski varnosti in prehrani. Več opraševalcev pomeni več oprašenih cvetov in s tem potencialno boljši pridelek. Poleg omogočanja pridelka opraševalci tudi izboljšujejo kakovost in raznolikost hrane. Zato je opraševanje bistvenega pomena za agroživilske sisteme, saj podpira pridelavo več kot 75 odstotkov svetovnih pridelkov, vključno s sadjem, zelenjavo, oreščki in semeni.
Svet bi bil brez opraševalcev zelo drugačen. Ta neverjetna bitja so torej ključnega pomena za naš obstoj. Opraševalci so tudi kazalniki zdravja okolja, saj zagotavljajo vpogled v ekosisteme in podnebje. Ohranjanje opraševalcev krepi biotsko raznovrstnost in ključne ekosistemske storitve. Brez opraševalcev bi bila naša prehrana zelo drugačna, prav tako pa tudi naše kmetijstvo in biotska raznovrstnost.
Ko govorimo o opraševalcih navadno pozornost namenjamo predvsem medonosnim čebelam, ki pa v naravnih sistemih zagotavljajo le neznaten del opraševanja. Zato želimo na MNVP izpostaviti pomen vseh opraševalcev, saj je v to skupino vključenih preko 200.000 prosto živečih živalskih vrst, vključno z metulji, pticami, netopirji in več kot 20.000 vrstami v naravi prisotnih čebel.
Prizadevanja za ohranjanje opraševalcev prispevajo k drugim komponentam biotske raznovrstnosti, kar spodbuja ekosistemske storitve, kot so uravnavanje škodljivcev, rodovitnost tal ter izboljšanje stanja zraka in vode. Za trajnostne agroživilske sisteme je potreben celosten pristop, ki zagotavlja dolgoročno sobivanje kmetijskih praks. S preprostimi ukrepi kot je manj košnje v sadovnjakih lahko znatno izboljšamo razmere za prosto živeče opraševalce ter izboljšamo zdravje ekosistemov.
Slovenija se je na 13. konferenci pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti kot ustanovna članica pridružila koaliciji voljnih za ohranjanje opraševalcev ter izrazila zaskrbljenost zaradi upada števila opraševalcev in njihovih habitatov po vsem svetu.
Na MNVP skladno z globalnimi, evropskimi in nacionalnimi cilji za biotsko raznovrstnost do 2030 podpiramo številne ukrepe za izboljšanje habitatov opraševalcev na zavarovanih območjih in območjih Natura 2000, vključno z ozaveščanjem obiskovalcev in spodbujanjem naravi prijaznih praks. Uslužbenci MNVP so aktivno vključeni v delo Platforme Evropske unije za biotsko raznovrstnost, pod okriljem katere poteka priprava delegiranega akta o dopolnitvi Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o obnovi narave, z vzpostavitvijo znanstveno utemeljene metode za spremljanje raznovrstnosti opraševalcev in njihovih populacij. Predlog uredbe določa, da države članice z uvedbo pravočasnih ustreznih in učinkovitih ukrepov izboljšajo raznovrstnost opraševalcev in preprečijo zmanjševanje populacij opraševalcev najpozneje do leta 2030 ter nato dosežejo naraščajoči trend teh populacij, dokler niso dosežene zadovoljive ravni. Na podlagi tega akta bodo morale države članice spremljati številčnost in raznovrstnost opraševalcev v skladu z znanstveno utemeljeno metodo, ki bo zagotovila standardiziran pristop za zbiranje podatkov v ekosistemih, za oceno trendov populacij opraševalcev in učinkovitosti ukrepov za obnovo.
21. maj: evropski dan Nature 2000
V državah članicah Evropske unije 21. maja obeležujemo dan največjega naravovarstvenega omrežja na svetu Natura 2000. Na ta dan sta bila leta 1992 sprejeta program LIFE in Direktiva EU o habitatih. Slednja je skupaj z Direktivo o pticah postala podlaga za evropsko mrežo varovanih območij Natura 2000. V Sloveniji smo območja Nature 2000 razglasili ob vstopu v Evropsko unijo leta 2004 v skladu z obvezami Evropske unije.
Z vstopom v Evropsko unijo in razglasitvijo območij Nature 2000 smo v Sloveniji pridobili tudi možnost črpanja evropskih sredstev za ohranjanje teh območij. Priložnosti za različne sektorje predstavljajo projekti za konkretne akcije na terenu za izboljšanje stanja ciljnih živalskih in rastlinskih vrst ter obnove življenjskih okolij (na primer vzpostavitev travnikov, obnova vodotokov); podprte so tudi komunikacijske aktivnosti, postavitev infrastrukture za obisk (naravoslovne poti, informacijski centri), kar izboljšuje tudi turistično ponudbo območja.
Zelene projektne ideje že od leta 1992 uresničuje tudi finančni instrument Evropske unije program LIFE, za katerega je Evropska komisija za obdobje 2021-2027 povečala sredstva za skoraj 60 odstotkov – na 5,4 milijarde evrov. V letu 2025 je namenjenih 600 milijonov evrov za ohranjanje narave, varstvo okolja, podnebne ukrepe ali prehod na čisto energijo.
V enem največjih naravovarstvenih projektov v Sloveniji, LIFE integriranem projektu za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji, Ministrstvo za naravne vire in prostor v sodelovanju s 14 partnerji s področja varstva narave, gozdarstva, kmetijstva in upravljanja voda s sodelovanjem med različnimi sektorji in deležniki prispeva k izboljšanju upravljanja Nature 2000 v Sloveniji. Poleg izboljšav na državni ravni partnerji v projektu izvajajo tudi konkretne akcije na terenu v osmih območjih Nature 2000, kot so: preprečevanje zaraščanja površin, odstranjevanje invazivnih tujerodnih vrst, obnovitev in vzdrževanje ugodnega stanja vodnih teles in druge.
Natura 2000 je evropska družbena zaveza, da bomo varovali naravo. V več kot 20 letih smo v Sloveniji razvili vrsto dobrih praks upravljanja območij Nature 2000. V letu 2024 smo podelili že drugič slovensko nagrado Natura 2000.
22. maj: mednarodni dan biotske raznovrstnosti
Leta 1992 je bila v Rio de Janeiru sprejeta Konvencija Združenih narodov o biotski raznovrstnosti (angleško Convention on Biological Diversity). Program Združenih narodov za okolje (angleško United Nations Environment Programme - UNEP) pa je v spomin na začetek veljavnosti konvencije 22. maj razglasil za mednarodni dan biotske raznovrstnosti.
V tem duhu je Svet Evropske unije junija lani sprejel Uredbo o obnovi narave. Krovni cilj uredbe je do leta 2030 obnoviti vsaj 20 odstotkov kopenskih in morskih območij EU, do leta 2050 pa vse ekosisteme, ki potrebujejo obnovo. MNVP pripravlja Nacionalni načrt za obnovo narave, ki bo ključni dokument za izvajanje uredbe o obnovi narave. V proces bodo vključeni vsi relevantni resorji in civilna družba. Cilj je dolgoročna in trajna obnova biotske raznovrstnosti na območju Slovenije ter doseganje splošnih ciljev na področju blažitve podnebnih sprememb, prilagajanja podnebnim spremembam in varstva tal ter izboljšanja prehranske varnosti.
V Sloveniji k ohranjanju in izboljšanju stanja vrst in življenjskih okolij prispevamo s številnimi projekti, ki so sofinancirani s strani Evropske Unije, Evropskega gospodarskega prostora in nacionalnih sredstev. Izstopajo predvsem projekti programa LIFE, kohezijske politike in čezmejnega regijskega sodelovanja Interreg. Poleg ohranjanja in izboljšanja stanja ciljnih živalskih in rastlinskih vrst ter obnove življenjskih okolij med cilji teh projektov izstopajo komunikacijske in izobraževalne aktivnosti, krepitev znanja, povezovanje in trajnostni razvoj zavarovanih območij. V lanskem in letošnjem letu so se začeli izvajati novi projekti, ki dopolnjujejo pretekla prizadevanja za izboljšanje življenjskih razmer za vrste in habitatne tipe.
24. maj: evropski dan parkov
Evropski dan parkov je spominski dan za zavarovana območja po Evropi, ki ga je leta 1999 uvedla zveza EUROPARC (spletna stran v angleščini), da bi poudarila pomen zavarovanih območij po vsej Evropi. Ob letošnjem dnevu s sloganom Skupaj za naravo (spletna stran v angleščini) vabijo k raziskovanju ključnih partnerstev za podporo ohranjanju narave tako znotraj in izven zavarovanih območij.
Ob letošnjem dnevu se sprašujemo, kako lahko skupaj delamo na tem, da ustvarimo najboljše za naravo in ljudi ter zagotovimo odpornost teh območij v spreminjajočem se svetu.
V Sloveniji so zavarovana območja povezana v Skupnost naravnih parkov Slovenije, ki bo obeležitev Evropskega dneva parkov nadgradila s Tednom naravnih parkov Slovenije. Med 22. in 29. majem bodo v okviru praznovanja ponudili številne, večinoma brezplačne dogodke po vsej Sloveniji. Slovenski naravni parki so prav gotovo izjemne lokacije, ki ponujajo raznolike možnosti za z naravo povezana doživetja.
V parkih potekajo tudi številne dejavnosti vključevanja in ozaveščanja javnosti. Naravoslovni dnevi, vodeni ogledi in delavnice obiskovalce spodbujajo k spoznavanju značilnih rastlinskih in živalskih vrst ter razumevanju pomena varstva narave. Slovenski naravni parki tako ostajajo stičišča narave, izobraževanja in trajnostnega razvoja.
Slovenija je svoja zavarovana območja ustanovila na podlagi nacionalne zakonodaje o ohranjanju narave, evropskih direktiv (Natura 2000) in ratificiranih mednarodnih sporazumov (Ramsarska konvencija o mokriščih, Konvencija o ohranjanju svetovne naravne in kulturne dediščine). Zavarovana območja prekrivajo 14 odstotkov površine Slovenije. Imamo en narodni park, štiri regijske parke in 47 krajinskih parkov, ki sodijo med širša zavarovana območja, ter en strogi naravni rezervat, 62 naravnih rezervatov, 1.097 naravnih spomenikov in 113 spomenikov oblikovane narave, ki sodijo med ožja zavarovana območja. V teh območjih lahko doživimo razkošje biotske raznovrstnosti naše geografsko izjemno raznolike dežele.