Minister Boštjančič predal predsedovanje Svetu guvernerjev EBRD evropskemu komisarju

Letošnje zasedanje pod sloganom "razširjanje obzorij, trajne prednosti" je bilo zgodovinsko iz več razlogov. Prvič po devetih letih se je 75 članic zbralo v Londonu, kjer ima banka svoj sedež. V letu predsedovanja ministra Boštjančiča je bil narejen velik korak h geografski širitvi izven EU, in sicer v izbrane države podsaharske Afrike in Irak. EBRD je med nove delničarje že sprejela Benin, Slonokoščeno obalo, Nigerijo in Irak, v postopku včlanitve pa so še Senegal, Kenija in Gana. Na letošnjem zasedanju pa so guvernerji sprejeli tudi nov strateški in kapitalski ovir za naslednjih pet let (2026-2030).

V načrtu je predvideno, da se bo banka v prihodnjem obdobju osredotočila na tri strateške teme, prehod na zeleno gospodarstvo, boljše gospodarsko upravljanje in krepitev človeškega kapitala ter enakih možnosti za vse, in se pri tem trudila za čim večji učinek njenega delovanja. "Pred nami so novi izzivi, predvsem zeleni prehod, digitalna preobrazba, spodbujanje naložb in inovacij, diverzifikacija financiranja in krepitev upravljanja. Ti procesi zahtevajo usklajeno delovanje vlad, finančnih institucij in zasebnega sektorja. Vloga EBRD ostaja tudi tokrat bistvena: pospeševati spremembe in pomagati usklajevati naložbe s trajnostnimi, v prihodnost usmerjenimi cilji," je v nagovoru na otvoritveni slovesnosti letošnjega letnega zasedanja poudaril minister Boštjančič.

Minister je svoje enoletno predsedovanje zaključil s predajo te pomembne vloge novoizvoljenemu predsedniku Sveta guvernerjev, evropskemu komisarju za trgovino Valdisu Dombrovskisu, ki bo guvernerje vodil v obdobju 2025-2026.

V Svetu guvernerjev EBRD so zastopane vse delničarke banke. Slovenija je članstvo v Evropski banki za obnovo in razvoj prevzela po nekdanji SFRJ, dve leti po njeni ustanovitvi, leta 1993, pa je vpisala še dodatne delnice in s tem povečala svoj delež v EBRD.