Podporne aktivnosti Republike Slovenije Palestini

Poleg političnih prizadevanj je Slovenija izkazala tako finančno kot humanitarno podporo civilnemu prebivalstvu. Slednje je počela prvenstveno skozi sistem agencija OZN s poudarkom na organizaciji UNRWA, ki skrbi za palestinske begunce širom po regiji Bližnjega vzhoda.

Priznanje Palestine

Vlada Republike Slovenije je postopke za priznanje Palestine sprožila 9. maja 2024, s čimer je naredila odločen in nepovraten korak v tem postopku. 27. maja 2024 je premier sporočil, da je na sejo vlade uvrstil sklep o posredovanju priznanja Palestine v državni zbor. 30. maja 2024 je vlada sprejela predlog sklepa za priznanje Palestine kot neodvisne in suverene države in ga poslala v potrditev Državnemu zboru. Slednji je na izredni seji 4. junija 2024 z 52 glasovi za in nobenim proti izglasoval sklep, da Republika Slovenija prizna neodvisno in suvereno Državo Palestino. Slovenija je s tem postala 147. članica Združenih narodov, ki je priznala Državo Palestino.

Pobude in podpora v okviru Evropskega sveta

Premier je na rednih in izrednih zasedanjih Evropskega sveta dosledno zagovarjal jasna stališča Republike Slovenije:

• Že na izrednem zasedanju Evropskega sveta oktobra 2023 je poudaril, da se mora Evropa enotno in odločno zavzeti za deeskalacijo razmer ter preprečitev še večje humanitarne katastrofe.
• Ob robu marčevskega zasedanja Evropskega sveta leta 2024 so predsedniki vlad Slovenije, Španije, Irske in Malte podali skupno izjavo glede razmer v Gazi in na Bližnjem vzhodu.
• V oktobru 2024 se je premier dr. Golob dan pred zasedanjem Evropskega sveta v Bruslju udeležil tudi prvega vrha med Evropsko unijo in Svetom za sodelovanje v Zalivu (angleško: Gulf Cooperation Council – GCC), na katerem so voditelji razpravljali o razmerah v Gazi.

Bilateralna srečanja predsednika vlade

Premier je v letih 2023 in 2024 imel številne pogovore z voditelji in predstavniki različnih držav, s katerimi je govoril o razmerah v Gazi:

• Premier dr. Golob se je decembra 2023 v Parizu srečal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom. Po srečanju je izrazil zadovoljstvo nad skupno podporo resoluciji Združenih narodov za takojšnjo zaustavitev spopadov.
• Predsednik vlade je februarja 2024 sodeloval na 60. Münchenski varnostni konferenci, kjer se je na temo situacije v Palestini srečal z generalnim sekretarjem OZN Antoniom Guterresem. Premier je v pogovoru z generalnim sekretarjem Guterresem izrazil močno podporo delu Združenih narodov, generalni sekretar pa je pohvalil izjemno vlogo Slovenije v Varnostnem svetu OZN.
• Ob robu Münchenske varnostne konference se je dr. Golob srečal tudi z jordanskim kraljem Abdulahom II., s katerim sta se zavzela za takojšnje premirje in zadostno humanitarno pomoč v Gazi. O situaciji v Gazi se je pogovarjal tudi z Mirjano Spoljarić Egger, predsednico Mednarodnega odbora Rdečega križa, Filippom Grandijem, visokim komisarjem OZN za begunce in Philippom Lazzarinijem, generalnim komisarjem UNRWA
• Premier dr. Golob je v Sloveniji po varnostni konferenci sprejel jordanskega zunanjega ministra Ajmana Safadija, s katerim sta nadaljevala pogovor, ki ga je predsednik vlade imel z jordanskim kraljem Abdulahhom II.
• Maja 2024 je bil predsednik vlade na uradnem obisku v Ljudski demokratični republiki Alžiriji. Z alžirskim predsednikom Abdelmadjidom Tebbounejem sta se dotaknila razmer v Gazi in se strinjala, da je svoboda temeljna vrednota, ki jo moramo vedno zagovarjati v mednarodni skupnosti, tudi ko se odloča o pravici do samoodločbe. Ob koncu istega meseca je premier sporočil, da je na sejo vlade uvrstil sklep o posredovanju priznanja Palestine v državni zbor.
• Premier dr. Golob se je junija 2024, v okviru mednarodne konference v Jordaniji, srečal z generalnim sekretarjem Guterresem, predsednikom Države Palestine Mahmudom Abbasom, generalnim komisarjem Agencije Združenih narodov za podporo Palestincem (UNRWA) Philippejem Lazzarinijem, španskim premierjem Pedrom Sánchezom in z egiptovskim predsednikom Abdelom Fattahom al Sisijem.
• O humanitarni katastrofi v Gazi je premier dr. Golob govoril tudi februarja 2024 na srečanju z generalno direktorico Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) Audrey Azoulay. UNESCO je namreč aktiven predvsem prek agencije ZN za pomoč palestinskim beguncem (angleško United Nations Relief and Works Agency for Palestine Refugees in the Near East - UNRWA).
• Na srečanju z zunanjim ministrom Arabske republike Egipt Samehom Shoukryjem februarja 2024 sta s premierjem pozornost namenila vojni v Gazi. Minister Shourky je izrazil močno podporo načelnim stališčem Slovenije do Bližnjega vzhoda in izrazil željo po nadaljevanju tesnega sodelovanja v okviru OZN. Predsednika vlade je informiral o oblikovanje palestinske vlade tehnokratov in trenutni situaciji predvsem kar zadeva problematiko razseljevanja palestinskih civilistov iz Gaze. Sogovornika sta se strinjala, da je pomoč UNRWA ključnega pomena in da alternative UNRWI ni. Izrazila sta močno podporo rešitvi dveh držav kot edini možni rešitvi bližnjevzhodnega mirovnega vprašanja.
• Maja 2024 se je premier dr. Golob srečal z generalnim direktorjem Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo Qu Donyuem. Premier dr. Golob je v pogovoru izpostavil težke in zaskrbljujoče vojne razmere, v katerih trenutno živijo prebivalci Gaze. Generalni direktor Qu Dongyu se je predsedniku vlade zahvalil za trud, ki ga Slovenija kot nestalna članica Varnostnega sveta vlaga v pomoč drugim državam in se zahvalil za izjemno solidarnost. Ob tem povedal, da se FAO kot profesionalna in nepolitična organizacija po svojih najboljših močeh trudi pri reševanju prehranske krize v Gazi in ostalih vojnih področjih ter pri tem poudaril pravico do hrane.

Skupne izjave podobnomislečih držav

• Marca 2024 so predsedniki vlad Slovenije, Španije, Irske in Malte ob robu zasedanja Evropskega sveta podali skupno izjavo glede razmer v Gazi in na Bližnjem vzhodu.
• Aprila 2024 je premier dr. Golob v Sloveniji gostil španskega predsednika vlade Pedra Sáncheza, s katerim sta govorila o vojni v Gazi in o vprašanju priznanja Palestine. Voditelja sta se dogovorila za nadaljnje sodelovanje.
• Predsednik vlade se je v oktobru 2024 udeležil tudi srečanja voditeljev držav EU v formatu MED9 v Pafosu na Cipru. Voditelji so razpravljali tudi o razmerah na Bližnjem vzhodu in pozvali k miru na Bližnjem vzhodu.

Mednarodne konference in forumi v podporo Palestini

Premier dr. Golob se je v prizadevanjih za pomoč Palestini udeležil dveh mednarodnih konferenc:

• Novembra 2023 se je premier dr. Golob udeležil mednarodne humanitarne konference za pomoč civilnemu prebivalstvu v Gazi, ki jo je gostil francoski predsednik Emmanuel Macron.
• Junija 2024 se je predsednik vlade udeležil mednarodne konference "Poziv k ukrepanju: nujni humanitarni odziv za Gazo" v Jordaniji, ki so jo gostili kralj Hašemitske kraljevine Jordanije Abdullah II., predsednik Arabske republike Egipt Abdel Fattah al Sisi in generalni sekretar Združenih narodov (ZN) António Guterres.

Humanitarne pobude in vloga Slovenije (URI Soča, humanitarna pomoč)

• Slovenija je v Gazo poslala že več pošiljk materialne pomoči (hrana, medicinska in sanitetna oprema), s čimer ji želimo pokazati konkretno gesto solidarnosti.
• Ob robu mednarodne konference v Jordaniji se je predsednik vlade srečal tudi z egiptovskim predsednikom al Sisijem, ki je izrazil globoko zahvalo za odločnost in pogum ob priznanju Palestine. Spregovorila sta tudi o obuditvi projekta rehabilitacije otrok iz Gaze.
• Oktobra je predsednik vlade dr. Robert Golob skupaj z generalnim sekretarjem UNRWA Lazzarinijem obiskal Univerzitetni rehabilitacijski inštitut (URI) Soča, kjer je bilo na rehabilitaciji deset otrok in mladostnikov iz Gaze.

Neposredna finančna sredstva – UNRWA – 2,5 milijona evrov in nenehna podpora organizaciji

Slovenija je civilistom v Gazi prispevala humanitarno pomoč zelo hitro, 8. novembra 2023 pa je vlada potrdila dodaten milijon evrov pomoči in tako podvojila prispevek za pomoč Palestini.

Na srečanju z zunanjim ministrom Arabske republike Egipt Samehom Shoukryjem februarja 2024 sta s premierjem pozornost namenila vojni v Gazi. Minister Shourky je izrazil močno podporo načelnim stališčem Slovenije do Bližnjega vzhoda in izrazil željo po nadaljevanju tesnega sodelovanja v okviru OZN. Sogovornika sta se strinjala, da je pomoč UNRWA ključnega pomena in da alternative UNRWI ni. Izrazila sta močno podporo rešitvi dveh držav kot edini možni rešitvi bližnjevzhodnega mirovnega vprašanja.
Ob srečanju premierja z jordanskim zunanjim ministrom Ajmanom Safadijem, s katerim sta nadaljevala pogovor, ki ga je predsednik vlade imel z jordanskim kraljem Abdulahhom II ob robu Münchenske varnostne konference, je zunanji minister ponovil zahvalo Sloveniji za njena uravnotežena, miroljubna stališča v skladu z načeli mednarodnega prava. Prav tako je pohvalil našo vlogo znotraj Evropske unije in Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov ter se zahvalil za pomoč UNRWA. Vlada je nato 23. februarja 2024 v Jordanijo iz ljubljanskega letališča Jožeta Pučnika poslala materialno pomoč, namenjeno Gazi. Premier je ob tem poudaril, da gre za pomemben korak in izkaz aktivne vloge Slovenije v mednarodni skupnosti.
Ob udeležbi na mednarodni konferenci "Poziv k ukrepanju: nujni humanitarni odziv za Gazo" v Jordaniji junija 2024, je premier sporočil, da se je slovenska vlada odločila, da nameni dodatnih dva in pol milijona evrov skozi različne programe Združenih narodov za takojšnjo humanitarno pomoč palestinskemu narodu. S tem je Slovenija nadaljevala s svojimi konkretnimi prizadevanji za ublažitev humanitarne katastrofe v Gazi, kot je premier dr. Golob obljubil po sprejemu odločitve o priznanju Palestine. V pogovoru z generalnim sekretarjem UNRWA Lazzarinijem na konferenci v Jordaniji je dr. Golob zagotovil, da je Slovenija prav na dan konference UNRWA namenila dodatna sredstva v višini milijona evrov in se vključila v sooblikovanje izobraževalnih programov, s katerimi bo več kot 600.000 palestinskih otrok ponovno lahko upalo v boljšo prihodnost. Predsednik Abbas se je ob robu konference Sloveniji zahvalil za priznanje Palestine kot suverene in neodvisne države.

Slovenija – nestalna članica Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov in Generalna skupščina OZN

• Na posvetu slovenske diplomacije januarja 2024 je premier dr. Golob dejal, da bo Slovenija kot nestalna članica veliko pozornost namenila iskanju trajnega miru po svetu, s poudarkom na miru na Bližnjem vzhodu.
• Ob sprejemu resolucije Varnostnega sveta ZN marca 2024, ki je zahtevala takojšnjo prekinitev ognja, je premier poudaril, da bo Slovenija še naprej igrala konstruktivno in povezovalno vlogo v Varnostnem svetu Združenih narodov.
• Generalni sekretar Združenih narodov Guterres je na mednarodni konferenci v Jordaniji junija 2024 izrazil veliko zadovoljstvo in izrekel pohvalo Sloveniji za njeno aktivno vlogo v VS ZN. Poudaril je, da je glas Slovenije v New Yorku nenadomestljiv in široko slišan ter upoštevan pri najzahtevnejših in občutljivih temah za rešitev konflikta na Bližnjem vzhodu.
• Slovenija je imela pomembno vlogo na 79. zasedanju Generalne skupščine OZN, kjer je premier v govoru na Vrhu o prihodnosti pozval k ustavitvi  napadov na Gazo. Kot osrednji govorec na dogodku organizacije Save the Children je premier dr. Golob izpostavil neprecenljivo delo UNRWA in drugih agencij ZN ter njihovo predanost kljub velikim žrtvam med osebjem. V času predsedovanja Slovenije Varnostnemu svetu OZN septembra 2024 je premier vodil tudi razpravo na osrednjem dogodku Voditeljstvo za mir, ki je obravnavala delovanje Varnostnega sveta na primeru treh zunanjepolitičnih tem: Ukrajine, Bližnjega vzhoda in Sudana. Dan kasneje je nagovoril Generalno skupščino OZN in ponovno pozval k prenehanju vojne. Predsedoval je tudi seji Varnostnega sveta o razmerah na Bližnjem vzhodu, vključno s palestinskim vprašanjem.