Ministrica Fajon se je zavzela za dodatne sankcije zoper Izrael

Ministri EU so si bili na srečanju enotni, da je potrebno ukrepati glede Bližnjega vzhoda in predvsem razmer v Gazi, do koder humanitarna pomoč že več mesecev ne pride zaradi blokade Izraela. Ministrica Tanja Fajon je tako pozvala: »EU mora jasno in glasno ter enotno nemudoma od Izraela zahtevati takojšnjo pomoč civilistom, saj gre za grobe kršitve mednarodnega prava in mednarodnega humanitarnega prava. Pozvala sem k dodatnim sankcijam zoper izraelske naseljence na Zahodnem bregu, pregledu trgovinske politike z Izraelom in nadaljevanju prizadevanj za takojšnje premirje, izpustitev vseh talcev in rešitev dveh držav. Za slednje se okno priložnosti vse bolj zapira, svet pa pada na preizkušnji humanosti, pravičnosti in zaščite nedolžnih civilistov.«

Precej časa so ministri namenili ruski agresiji na Ukrajino, kjer je ministrica poudarila, da je Slovenije nedavno (17. aprila) v Varnostnem svetu OZN skupaj z Dansko, Francijo, Grčijo in Združenim Kraljestvom pozvala Rusijo k sprejetju brezpogojne prekinitve ognja, ki mu morajo slediti pogajanja za pravičen in trajen mir. »Mislim, da na Rusijo ne pritiskamo dovolj. Rusija trdi, da je pripravljena na mir in pogajanja, namesto tega pa smo priča le nadaljevanju smrtonosnih napadov, naraščanju števila civilnih žrtev in očitnemu neupoštevanju mednarodnega humanitarnega prava,« je med drugim dejala Fajon in podprla sprejem 17. paketa sankcij zoper Rusijo. Dodala je, da so nujni nadaljnja vključenost Ukrajine, Evropske unije in ZDA pri iskanju poti za dogovor. A obenem opozorila, da se mora EU pripraviti tudi na morebiten scenarij umika ZDA iz mirovnih pogajanj.

V razpravi o odnosih med EU in Združenimi državami Amerike je Fajon vnovič dejala, da Slovenija podpira nadaljnji dialog v transatlantskih odnosih in da mora EU v odnosih z ZDA nastopati enotno, z usklajenimi stališči ter proaktivnim pristopom. »Prepričana sem da se moramo države EU osredotočiti na cilj vzpostavitve večje strateške avtonomije na področju obrambe, energije in tehnologije – kot načina za zagotovitev, da EU ostane zanesljiva partnerica katerikoli ameriški administraciji. To so tudi področja, na katerih lahko EU vzpostavi pozitivno agendo z ZDA« je dejala Fajon.

Prvi dan neformalnega srečanja v poljski prestolnici se je ministrom pridružil zunanji minister Združenega Kraljestva David Lammy (prva udeležba britanskega ministra na neformalnem srečanju po t.i. Brexitu), s katerim so ministri EU izmenjali poglede na nekatere izzive, s katerimi se sooča svet – vključujoč vojno v Ukrajini, konflikt na Bližnjem vzhodu, Sudan, Indija/Pakistan – in govorili o sodelovanju med EU in Združenim kraljestvom pri odzivanju na krizna območja. Razprava je potekala tudi v luči prvega uradnega vrha med EU in Združenim kraljestvom v Londonu 19. maja 2025, kjer bo posebna pozornost namenjena tudi tesnejšemu sodelovanju na področju zunanje, varnostne in obrambne politike. Ministrica Fajon je ob tem poudarila, da si bo Slovenija še naprej prizadevala za utrditev odnosov med EU in Združenim Kraljestvom na temelju dosedanjega izvajanja že obsotoječih sporazumov; »Slovenija v odnosu do Združenega kraljestva še naprej podpira enoten pristop EU, hkrati pa izpostavlja pomen nadaljnje krepitve sodelovanja na področjih skupnega interesa, zlasti na področju varnostnega in obrambnega partnerstva ter mobilnosti mladih, ter pozdravlja prizadevanja za skupno odzivanje na varnostne in geopolitične izzive.« Za Slovenijo je Združeno kraljestvo - članica skupine G7, zaveznica v Natu in stalna članica Varnostnega sveta OZN - pomemben akter pri obravnavanju mednarodnih varnostnih groženj.

Po srečanju je poljski zunanji minister gostil neformalno delovno kosilo z zunanjimi ministri držav kandidatk in potencialnih kandidatk EU. Širitev Evropske unije na Zahodni Balkan je geostrateška nujnost, je vnovič opozorila Fajon, in napovedala prizadevanja za pospešitev procesa.