Premier dr. Golob: "Podatkovni center je simboličen začetek novega obdobja razvoja Slovenije"

Ob tej priložnosti je bilo podpisano tudi pismo o nameri "Uporaba odvečne toplote iz podatkovnega centra ARNES in superračunalnika v Mariboru". Podpisniki s pismom ugotavljajo, da je smiselno, da se odvečna toplota iz delovanja superračunalnika in podatkovnega centra uporabi za namen ogrevanja v sistemu vročevodnega omrežja v lasti Mestne občine Maribor, s katerim upravlja Energetika Maribor.

V izjavi za medije je premier dr. Golob spomnil, da je projekt podatkovnega centra in superračunalnika izpostavil že na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov preteklega septembra. "Ko sem v Združenih narodih jeseni napovedal, da bodo prihodnost krojile tiste države, ki bodo znale povezati znanost, tehnologijo in solidarnost, sem imel v mislih ravno ta projekt," je dejal.

Premier je ob tem izpostavil tri ključne komponente, ki združujejo projekt podatkovnega centra. "Na enem mestu združujemo podatke, ki jih zbiramo iz različnih lokacij. Združujemo superračunalniško zmogljivost in tovarno umetne inteligence, obenem pa tudi trajnostno komponento," je izpostavil.

Premier dr. Golob je pojasnil pomen trajnostne komponente projekta. "Projekt na eni strani združuje napajanje s čisto energijo reke Drave, na drugi strani pa uporabo odvečne toplote za ogrevanje mesta Maribor, in ta komponenta bo cel projekt trajnostno osmislila," je povedal.

Položitev temeljnega kamna za novi podatkovni center je premier označil za pomembno prelomnico. "To je simboličen začetek novega obdobja, ko bo reka Drava ponovno poganjala razvoj Maribora. Tokrat ne na področju industrije, temveč na področju znanja, umetne inteligence in pa predvsem boljše prihodnosti za celo državo," je sklenil.

Po slavnostnem dogodku je predsednik vlade sodeloval na pogovoru o pomenu podatkovnega centra, superračunalnika, digitalizacije za odprto znanost in slovenske tovarne umetne inteligence za znanost in celotno družbo.

V pogovoru je predsednik vlade poudaril, da se vlada od začetka mandata zavzema za povečanje sredstev za znanost in inovacije. "Od prvega dne te vlade, ne glede na razmere doma in v svetu, povečujemo vlaganja v znanost, raziskave in inovacije," je dejal.

V nadaljevanju je predsednik vlade dr. Robert Golob podrobneje predstavil dolgoročno vizijo investicije v podatkovni center, ki bo postal eden ključnih razvojnih projektov države. Poudaril je, da je lokacija izbrana strateško – ob reki Dravi v Mariboru –, saj omogoča vzpostavitev sistema, kjer bo presežna toplota, ki nastaja pri delovanju podatkovnega centra, uporabljena za energetsko oskrbo lokalnega prebivalstva. 

Predsednik vlade je posebej izpostavil tudi pomen podatkov, ki jih pridobivamo iz satelitov in vesolja. Ti podatki nam omogočajo razvoj naprednih sistemov za upravljanje z vodnimi viri, kar je eno ključnih področij za prihodnost. Slovenija ima na tem področju vrhunsko znanje, in prav zaradi tega lahko postane vodilna na področju trajnostnega upravljanja voda. 

Ob koncu pogovora je premier poudaril, da so prvi rezultati vlaganj te vlade v znanost že vidni. "Če država ne bi imela tako dobro razvitega šolstva in znanstvenoraziskovalne infrastrukture, teh vlaganj ne bi bilo. Ponosen sem, da smo kot prva vlada zastavili celotno verigo znanja skozi ustrezno zakonodajo in dolgoročno zagotavljanje sredstev. To smo vezali na BDP in s tem zagotovili dolgoročno stabilen vir financiranja za ustvarjanje novega znanja," je sklenil predsednik vlade dr. Robert Golob.