Odbor Sveta Evrope v poročilu izpostavil odlično sodelovanje osebja v slovenskih zaporih

Odbor obiskuje kraje pridržanja v državah članicah Sveta Evrope, da bi ugotovil, kako te ravnajo z osebami, ki jim je odvzeta prostost. Delegacija ima neomejen dostop do krajev pridržanja in se tam lahko giblje brez omejitev. Pogovarja se z osebami, ki jim je odvzeta prostost, in prosto komunicira z vsakim, ki lahko zagotovi informacije. Poleg zaporov torej lahko obišče tudi druge ustanove. Redni obdobni obisk je odbor v Sloveniji predhodno izvedel v letu 2017, zadnji pa je potekal v mesecu oktobru 2024. Ob slednjem so člani delegacije obiskali tudi dva slovenska zapora, in sicer Zavod za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) Ljubljana in Koper.

Po zadnjem obisku je CPT vodstvu Ministrstva za pravosodje in Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) že podal nekatera preliminarna izhodišča, v danes objavljenem poročilu pa izpostavlja ključne ugotovitve, s podanimi priporočili, pripombami in zahtevami po informacijah. Republika Slovenija mora na poročilo podati odziv z odgovori na pripombe in naborom ukrepov, ki jih je država sprejela za izvedbo priporočil odbora.

CPT v poročilu izpostavlja odlično sodelovanje nacionalnih organov in zaposlenih v obiskanih zavodih. Poročilo kot ključne ugotovitve izpostavlja močno povečanje prezasedenosti zaporov od njihovega zadnjega obiska v letu 2017 in kadrovsko pomanjkanje, zlasti pravosodnih policistov. Prezasedenosti pripisujejo negativne učinke kot so poslabšanje bivanjskih razmer, pojav konfliktov med zaprtimi osebami ter omejene možnosti premestitve in ustrezne zaščite ranljivih zapornikov. V zaporih zato veliko pozornosti posvečamo prepoznavanju nasilja med zaprtimi osebami in ustreznemu ukrepanju ter na tem področju usposabljamo zaposlene. CPT izpostavlja tudi velik porast zaprtih tujcev. Po aktualnih podatkih je stopnja zasedenosti vseh slovenskih zaporov 127,6 %, delež tujcev med zaprtimi je trenutno 48,6 %. Ob obisku odbora je bil delež zasedenosti ZPKZ in delež zaprtih tujcev še višji. Vezano na pomanjkanje kadrov, ki je neločljivo povezano z velikim številom zaprtih oseb in prezasedenostjo, CPT priporoča, da Slovenija odločno nadaljuje s prizadevanji za obvladovanje prezasedenosti in posebno pozornost nameni tudi možnim alternativam pripora, saj je v zadnjem obdobju porasla predvsem ta kategorija zaprtih oseb.  

Posebej pomembna je ugotovitev odbora, da ob obisku tako v ZPKZ Ljubljana kot ZPKZ Koper delegacija ni prejela nobenih verodostojnih obtožb osebja o fizičnem slabem ravnanju z zaprtimi osebami. Nasprotno, številni zaporniki, s katerimi se je pogovarjala delegacija CPT, so izjavili, da je osebje z njimi ravnalo korektno in profesionalno.

Glede ključnih ugotovitev poročila izpostavljamo naslednje poudarke in že izvedene ukrepe od obiska CPT:

Prezasedenost

Slovenija si prizadeva za učinkovito zagotavljanje dogovorjenih normativov glede pogojev bivanja zaprtih oseb. V ta namen smo že pred časom vzpostavili sistem spremljanja zasedenosti posameznih zavodov in takojšnjega premeščanja zaprtih oseb med različnimi zavodi. Ključna pridobitev za izboljšanje pogojev v luči prezasedenosti bo izgradnja zapora ZPKZ Ljubljana v Dobrunjah. Izgradnja nadomestnega zapora poteka po terminskem načrtu, zaključek gradbenih del je predviden v sredini letošnjega leta. Polno delovanje novogradnje zapora predvidevamo s koncem tega leta, oziroma v začetku prihodnjega leta. Z odprtjem novega zapora se bodo bistveno izboljšali pogoji bivanja za zaprte osebe in delovni pogoji zaposlenih, novogradnja pa bo poleg ljubljanskega v določeni meri razbremenila tudi prezasedenost ostalih moških zaporov.

Kadrovske razmere

Aktivno si prizadevamo zaposliti zadostno število pravosodnih policistov, s čimer želimo zagotoviti ustrezne varnostne razmere in pogoje za delo zaposlenih. Konec leta 2024 je bila sprejeta novela Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1I), ki je omogočila pridobitev pooblastil tudi nekdanjim pravosodnih policistom. Na podlagi ZIKS-1 je Vlada izdala in kasneje podaljšala Odlok o ugotovitvi zaostrenih varnostnih razmer zaradi kadrovskih ali prostorskih težav v zavodih za prestajanje kazni zapora ter določitvi začasnih ukrepov. Izmed nabora treh ukrepov, ki jih predvideva novela zakona, je trenutno z odlokom določen začasen ukrep: opravljanje del in nalog pravosodnega policista s strani drugih zaposlenih v upravi, ki so bili v preteklosti zaposleni na delovnem mestu pravosodni policist. V delo v različnih zavodih vključujemo upokojene pravosodne policiste, dodatno pa tudi zunanje in notranje sodelavce, ki so v preteklosti že opravljali poklic pravosodnega policista. Skupno na opisan način v delo trenutno dodatno vključujemo 44 posameznikov, ki glede na izkazane potrebe opravljajo naloge pravosodnih policistov.

S prehodom v nov plačni sistem in izvedeni analizi plač je bilo ugotovljeno, da velika večina zaposlenih po prehodu dobiva večje plačilo kot prej. Večina zaposlenih prejema tudi različne dodatke - nazadnje je bil v začetku leta 2025 izpogajan dodatek za delo s tujci, ki prinaša 10 % dodatek k osnovni plači. Pomembno se je zavedati tudi prednosti poklicev v zaporu in izplačila obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja (t. i. ODPZ), ki ob upokojitvi znatno prispeva k boljšemu materialnemu statusu upokojenih sodelavcev.

Iskanje novih kadrov je na trgu dela zahtevno, a vzpostavili smo intenzivnejše sodelovanje z Zavodom za zaposlovanje, prisotni smo tudi na različnih kariernih in zaposlitvenih dogodkih po Sloveniji. Zavedamo pa se, da bodo potrebni še dodatni ukrepi za izboljšanje statusa zaposlenih in pridobivanja novega kadra, ki jih že pripravljamo.

Aktivnosti in programi za zaprte osebe

Zavedamo se pomena kvalitetno preživetega časa in v tem oziru krepimo nabor aktivnosti in programov za zaprte osebe. V teku sta že projekta »Izvajanje izobraževanj za osebe na prestajanju zaporne kazni« in »Razvoj kompetenc zaprtih oseb«, ki sta sofinancirana iz evropskih sredstev. Cilj prvega projekta je omogočiti osebam, ki prestajajo zaporno kazen, pridobitev izobrazbe in kvalifikacij,  kar se bo doseglo z izvedbo izobraževanj, izvedbo programov za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK), izvedbo jezikovnih tečajev za tuje zapornike, izvedbo izobraževalnih programov za integracijo tujih zapornikov, ter izvedbo programov za dvig funkcionalne pismenosti. Projekt predstavlja pomemben korak k večji socialni vključenosti in izboljšanju zaposljivosti oseb, ki prestajajo zaporno kazen. Namen drugega projekta je širitev nabora programov in uporabnikov usposabljanj za delo, delovnih terapij in specialnih obravnav za vključevanje zaprtih oseb z omejitvami za aktivno vključevanje v družbo. To se bo zagotavljalo s prilagojeno in bolj frekventno delovno terapijo, s katero se bo zaprtim osebam omogočilo postopno, ciljno usmerjeno, individualno prilagajanje delovnemu okolju, delovnim pogojem ter razvoj delovnih veščin, spretnosti, vzdržljivosti, kompetenc in resocializacijo ter vključevanje zaprtih oseb v delo, skladno z zakonskimi in internimi akti, ki določajo način zaposlovanja zaprtih oseb med prestajanjem kazni zapora.

Zdravstvena oskrba

Zavodi za prestajanje kazni zapora so vključeni v javno zdravstveno mrežo, kar pomeni, da regionalni zdravstveni domovi v zaporih izvajajo zdravstvene storitve na primarni ravni. Še naprej se bomo trudili zagotavljati najboljšo zdravstveno oskrbo za zaprte osebe. V skladu s porastom zaprtih oseb smo v URSIKS proučili možnosti za večjo prisotnost zdravstvenega osebja in Ministrstvu za zdravje na tem področju predlagali spremembe. V začetku tega leta je bila sprejeta Uredba o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za leto 2025, ki upošteva spremenjene pogoje in porast števila zaprtih oseb ter v ZPKZ Ljubljana, Ig, Koper in Celje predvideva širši časovni okvir ordinacijskih časov v ambulantah posameznih zavodov.

Ministrica je ob objavi poročila CPT dejala: »Poročilo Odbora Sveta Evrope za preprečevanje mučenja potrjuje profesionalno delo in zavzeto sodelovanje zaposlenih v slovenskih zaporih. Veseli nas, da delegacija v obiskanih zavodih ni prejela pritožb o slabem ravnanju s strani osebja, temveč nasprotno – prejela je številne pozitivne izjave zaprtih oseb. To je priznanje našemu osebju in njihovemu delu v zahtevnih razmerah. Zavedamo se resnih izzivov, ki jih poročilo izpostavlja – zlasti prezasedenosti in pomanjkanja kadrov. Na obeh področjih smo že sprejeli številne ukrepe in z njimi bomo nadaljevali tudi v prihodnje. Odprtje novega zapora v Dobrunjah ter dodatne zaposlitve in izboljšanje pogojev dela za pravosodne policiste so ključni koraki v pravo smer. Poročilo CPT razumemo kot dragoceno spodbudo za nadaljnje izboljšave. Naš cilj ostaja jasen: varno, humano in strokovno upravljanje zaporskega sistema, ki spoštuje človekove pravice in omogoča uspešno resocializacijo.«